Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poletne sapice v izvedbi Nove Schole Labacensis.
Nocoj ob pol devetih zvečer se bo v Viteški dvorani gradu Brežice začel peti koncert letošnjega festivala stare glasbe Seviqc Brežice, en od dveh koncertov, ki sta letos še posebej povezana z lokacijo, kjer potekata. Umetniški vodja festivala Klemen Ramovš je namreč letošnje nastopajoče nagovoril k povezavi glasbene umetnosti z našo kulturno dediščino in tako sta nastala kar dva koncertna sporeda, ki se napajata iz fresk v viteški dvorani. Prvega je prejšnji četrtek izvedel ansambel Rosarum Flores, na drugem pa bo nocoj nastopila zasedba Nova Shola Labacensis.
Pravzaprav vas glasbeniki v Brežice vabijo že uro prej, saj se bo ob 19.30 tam začel festivalski predtakt. To je pogovor z ansamblom Nova Schola Labacensis, ki bo poslušalcem nekoliko bolje predstavil spored in jih tako tudi pripravil na spremljanje koncerta, ki se bo začel ob pol devetih in ga bomo na programu Ars neposredno prenašali.
Nocoj ob 20.30
Neposredni prenos: Nova schola Labacensis: Aure volanti, Poletne sapice
Večer bo potekal pod naslovom Aure volanti – Poletne sapice, cel program koncerta pa se prek fresk napaja v Arkadiji – mitološki pokrajini, kraljevini boga Pana, kjer so bivala tudi druga nečloveška bitja kot so driade, nimfe, demoni.
Poleg naslovnega dela koncerta, ki je tudi naslov ene od arij na koncertnem sporedu, nas nocoj čaka še vrsta drugih uglasbenih antičnih prizorov, glede na skladatelje pa bomo z glasbo potovali s severa proti jugu. Večer se bo začel z glasbo nemških in nizozemskih mojstrov, nadaljeval in sklenil pa tam, kjer je bila antika deloma tudi doma - z italijanskim renesančnim in baročnim glasbenim izročilom z grško mitologijo navdihnjenih spevov.
Poletne sapice v izvedbi Nove Schole Labacensis.
Nocoj ob pol devetih zvečer se bo v Viteški dvorani gradu Brežice začel peti koncert letošnjega festivala stare glasbe Seviqc Brežice, en od dveh koncertov, ki sta letos še posebej povezana z lokacijo, kjer potekata. Umetniški vodja festivala Klemen Ramovš je namreč letošnje nastopajoče nagovoril k povezavi glasbene umetnosti z našo kulturno dediščino in tako sta nastala kar dva koncertna sporeda, ki se napajata iz fresk v viteški dvorani. Prvega je prejšnji četrtek izvedel ansambel Rosarum Flores, na drugem pa bo nocoj nastopila zasedba Nova Shola Labacensis.
Pravzaprav vas glasbeniki v Brežice vabijo že uro prej, saj se bo ob 19.30 tam začel festivalski predtakt. To je pogovor z ansamblom Nova Schola Labacensis, ki bo poslušalcem nekoliko bolje predstavil spored in jih tako tudi pripravil na spremljanje koncerta, ki se bo začel ob pol devetih in ga bomo na programu Ars neposredno prenašali.
Nocoj ob 20.30
Neposredni prenos: Nova schola Labacensis: Aure volanti, Poletne sapice
Večer bo potekal pod naslovom Aure volanti – Poletne sapice, cel program koncerta pa se prek fresk napaja v Arkadiji – mitološki pokrajini, kraljevini boga Pana, kjer so bivala tudi druga nečloveška bitja kot so driade, nimfe, demoni.
Poleg naslovnega dela koncerta, ki je tudi naslov ene od arij na koncertnem sporedu, nas nocoj čaka še vrsta drugih uglasbenih antičnih prizorov, glede na skladatelje pa bomo z glasbo potovali s severa proti jugu. Večer se bo začel z glasbo nemških in nizozemskih mojstrov, nadaljeval in sklenil pa tam, kjer je bila antika deloma tudi doma - z italijanskim renesančnim in baročnim glasbenim izročilom z grško mitologijo navdihnjenih spevov.
Tudi to sobotno jutro bodo naše druženje krojili z glasbo povezani spomini. V studiu se nam je pridružil Bogdan Lorber, specialist nevrolog, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski Nevrološki kliniki, zdravnik, katerega družica je že vse od malih nog glasba. In violina. Na fotografiji: Bogdan Lorber, specialist nevrolog
Aktiv delavcev in delavk v kulturi je na četrti akciji za kulturo pripravil teater. Oder je bilo ministrstvo za kulturo, protestniki pa občinstvo. S seboj so prinesli stole, se posedli pred ministrstvo in vanj zrli 15 minut s pričakovanjem, ali se bo kaj zgodilo, ali bo kdo prišel iz ministrstva in z njimi vzpostavil dialog, ki ga ni bilo. Državno sekretarko Igancijo Fridl Jarc smo za oddajo Kulturna panorama vprašali, ali bodo povabili protestnike k pogovorom.
Na 19. Lirikonfestu v Velenju so podelili festivalske nagrade in priznanja. Nagrado velenjico - čašo nesmrtnosti 2020 je prejela pesnica Lidija Dimkovska, mednarodno Pretnarjevo nagrado pa literarni zgodovinar Miran Hladnik.
Dr. Zvonka Zupanič Slavec je v izjemni monografiji Ars medici zapisala: »Poglejmo k starim Grkom in njihovemu pojmovanju medicine. Apolon je bil bog glasbe, zlasti igranja na liro in hkrati zaščitnik medicine. Njegova polsestra Atena je kot Atena-Higieia skrbela za zdravje in hkrati navdihovala umetnike. Apolon in Atena sta torej v sebi združevala medicino in umetnost v najširšem pomenu besede.« Več o glasbi v življenju zdravnikov in zdravniškem orkestru Camerata medica nam bo povedal kirurg, prof. dr. Pavle Košorok. Na fotografiji: prof. dr. Pavle Košorok
»Kvartet je mrtev, živel orkester!« In zrastel je orkester. Zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev, študentov medicine, somišljenikov. Naša gostja je bila dr. Mojce Demšar. Njena violina tke glasbo orkestra od prvih let pa vse do danes. Na fotografiji: dr. Mojca Demšar
»Kvartet je mrtev, živel orkester!« In zrastel je orkester. Zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev, študentov medicine, somišljenikov. Orkester je in še vedno igra po vsej Sloveniji, redno nastopa na strokovnih sestankih in drugih zdravniških prireditvah ter seveda za bolnike v Kliničnem centru v Ljubljani. Obogati tudi marsikatero svečanost ljubljanske Medicinske fakultete in se vsako leto predstavi občinstvu s premiernim celovečernim koncertom. O prvih korakih orkestra pripoveduje dr. Bogdan Lorber, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski nevrološki kliniki. Na fotografiji: dr. Bogdan Lorber (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov