Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spor med Srbijo in Kosovom, ki je upočasnil čas od Istanbula do Københavna.
Spor med Srbijo in Kosovom je leta 2018 več mesecev skoraj neopazno zaznamoval vsakdanje življenje na območju 25 evropskih držav. Zaradi zapletenih in nerazrešenih političnih odnosov je namreč, kot beremo v spremnem besedilu razstave 0.004 Hz, med januarjem in marcem tega leta prišlo do primanjkljaja električne energije. Zato se je povprečna frekvenca električnega toka v celotnem evropskem kontinentalnem omrežju znižala za 0,004 Hz, kar je povzročilo zaostanek določenih električnih ur, ki merijo čas glede na frekvenco električnega omrežja. Tao G. Vrhovec Sambolec je povedal, da ga je pri tem dogodku pritegnila njegova skorajšnja nezaznavnost, bil je komaj opazen, a je vendar imel konkretne posledice in se vpenjal v družbenopolitično realnost.
Razstavo lahko razumemo na več načinov, najbolj očitna sta morda dva – vidik družbenopolitične realnosti na eni strani in razmislek o časovni vrzeli, o nejasnih odnosih med razumevanjem, merjenjem, predstavo in izkušnjo časovnosti na drugi. Ta vidik je blizu pretekli umetnikovi praksi. Kot pove sam, se namreč ukvarja z zvokom, efemernimi pojavi, časovnostjo, prisotnostjo in odsotnostjo v polju vsakdana.
V projektnem prostoru Aksioma si lahko ogledate graf, ki prikazuje omenjeni odklon povprečne frekvence električnega toka (v evropskem kontinentalnem omrežju med januarjem in marcem 2018) in slišite zvok, ki vsebuje dve frekvenci – standardnih 50 Hz in 49,996 Hz.
Del razstave pa je tudi publikacija, ki poleg uradnih obvestil in novinarskih poročil o odklonu frekvence vključuje tudi literarne, teoretske in filozofske misli, ki širše odpirajo to problematiko.
Kako skupno omrežje povezuje politčne institucije na Balkanu s kuhinjami in spalnicami na Danskem? Kaj so potencialni odnosi med tem dogodkom in poetičnimi, filozofskimi in umetniškimi izrazi neulovljivega, efemernega in nezaznavnega. To sta le dve izmed vprašanj, ki si jih lahko še do 4. septembra zastavite na razstavi 0.004 Hz v projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani.
Spor med Srbijo in Kosovom, ki je upočasnil čas od Istanbula do Københavna.
Spor med Srbijo in Kosovom je leta 2018 več mesecev skoraj neopazno zaznamoval vsakdanje življenje na območju 25 evropskih držav. Zaradi zapletenih in nerazrešenih političnih odnosov je namreč, kot beremo v spremnem besedilu razstave 0.004 Hz, med januarjem in marcem tega leta prišlo do primanjkljaja električne energije. Zato se je povprečna frekvenca električnega toka v celotnem evropskem kontinentalnem omrežju znižala za 0,004 Hz, kar je povzročilo zaostanek določenih električnih ur, ki merijo čas glede na frekvenco električnega omrežja. Tao G. Vrhovec Sambolec je povedal, da ga je pri tem dogodku pritegnila njegova skorajšnja nezaznavnost, bil je komaj opazen, a je vendar imel konkretne posledice in se vpenjal v družbenopolitično realnost.
Razstavo lahko razumemo na več načinov, najbolj očitna sta morda dva – vidik družbenopolitične realnosti na eni strani in razmislek o časovni vrzeli, o nejasnih odnosih med razumevanjem, merjenjem, predstavo in izkušnjo časovnosti na drugi. Ta vidik je blizu pretekli umetnikovi praksi. Kot pove sam, se namreč ukvarja z zvokom, efemernimi pojavi, časovnostjo, prisotnostjo in odsotnostjo v polju vsakdana.
V projektnem prostoru Aksioma si lahko ogledate graf, ki prikazuje omenjeni odklon povprečne frekvence električnega toka (v evropskem kontinentalnem omrežju med januarjem in marcem 2018) in slišite zvok, ki vsebuje dve frekvenci – standardnih 50 Hz in 49,996 Hz.
Del razstave pa je tudi publikacija, ki poleg uradnih obvestil in novinarskih poročil o odklonu frekvence vključuje tudi literarne, teoretske in filozofske misli, ki širše odpirajo to problematiko.
Kako skupno omrežje povezuje politčne institucije na Balkanu s kuhinjami in spalnicami na Danskem? Kaj so potencialni odnosi med tem dogodkom in poetičnimi, filozofskimi in umetniškimi izrazi neulovljivega, efemernega in nezaznavnega. To sta le dve izmed vprašanj, ki si jih lahko še do 4. septembra zastavite na razstavi 0.004 Hz v projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani.
Enainštirideseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Devetintrideseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Osemintrideseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Sedemintrideseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Šestintrideseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Petintrideseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Štiriintrideseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Triintrideseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Dvaintrideseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Enaintrideseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Trideseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Devetindvajseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Osemindvajseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Sedemindvajseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Šestindvajseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Petindvajseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Štiriindvajseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Triindvajseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Dvaindvajseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Enaindvajseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Neveljaven email naslov