Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predlog za kulturno ministrstvo načrtuje 8 milijonski oziroma štiriodstotni rez glede na sprejeti proračun.
Vlada je konec prejšnjega tedna pripravila predlog rebalansa državnega proračuna za letošnje leto. Predlog za kulturno ministrstvo načrtuje 8 milijonski oziroma štiriodstotni rez glede na sprejeti proračun.
Rebalans predvideva nekaj manj kot 190 milijonov evrov oziroma za 8,3 milijona manj v primerjavi s sprejetim proračunom za letošnje leto, ki je na postavki Ministrstva za kulturo predvideval 198 milijonov evrov.
Damjan Damjanović, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za ustvarjalnost Ministrstva za kulturo, pojasnjuje:
Vsi akterji, javni zavodi in vse, kar financira ministrstvo za kulturo – izgleda, da bo šlo tekoče skozi; da večjih finančnih pretresov ne bo. Ocena naša je taka, da bomo lahko vse realizirali v letu 2020; zna se zgoditi, da bo kje kak primanjkljaj oziroma da bomo morali tekoče reševati kako zadevo.
V Društvu Asociacija, ki povezuje rezom najbolj izpostavljen del kulture, samozaposlene in nevladne organizacije, opozarjajo, da se z rebalansom sredstva na skoraj vseh ministrstvih zvišujejo, z izjemo kulture in znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Predsednica Asociacije Inga Remeta:
Predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2020 kaže, da aktualna vlada Republike Slovenija vsaj zanemarja, če ne celo aktivno slabi področje kulture.
Do zmanjšanja so se kritično opredelili tudi v Sindikatu kulture in narave Slovenije (GLOSA), medtem ko so v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) spomnili, da so se sredstva za kulturo še pred epidemijo večinoma zniževala, zato – ob redkih izjemah – ni bilo sredstev za vlaganja v dotrajane objekte, v nove prostore, v infrastrukturo in za širitev programov.
Predlog za kulturno ministrstvo načrtuje 8 milijonski oziroma štiriodstotni rez glede na sprejeti proračun.
Vlada je konec prejšnjega tedna pripravila predlog rebalansa državnega proračuna za letošnje leto. Predlog za kulturno ministrstvo načrtuje 8 milijonski oziroma štiriodstotni rez glede na sprejeti proračun.
Rebalans predvideva nekaj manj kot 190 milijonov evrov oziroma za 8,3 milijona manj v primerjavi s sprejetim proračunom za letošnje leto, ki je na postavki Ministrstva za kulturo predvideval 198 milijonov evrov.
Damjan Damjanović, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za ustvarjalnost Ministrstva za kulturo, pojasnjuje:
Vsi akterji, javni zavodi in vse, kar financira ministrstvo za kulturo – izgleda, da bo šlo tekoče skozi; da večjih finančnih pretresov ne bo. Ocena naša je taka, da bomo lahko vse realizirali v letu 2020; zna se zgoditi, da bo kje kak primanjkljaj oziroma da bomo morali tekoče reševati kako zadevo.
V Društvu Asociacija, ki povezuje rezom najbolj izpostavljen del kulture, samozaposlene in nevladne organizacije, opozarjajo, da se z rebalansom sredstva na skoraj vseh ministrstvih zvišujejo, z izjemo kulture in znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Predsednica Asociacije Inga Remeta:
Predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2020 kaže, da aktualna vlada Republike Slovenija vsaj zanemarja, če ne celo aktivno slabi področje kulture.
Do zmanjšanja so se kritično opredelili tudi v Sindikatu kulture in narave Slovenije (GLOSA), medtem ko so v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) spomnili, da so se sredstva za kulturo še pred epidemijo večinoma zniževala, zato – ob redkih izjemah – ni bilo sredstev za vlaganja v dotrajane objekte, v nove prostore, v infrastrukturo in za širitev programov.
Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.
V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.
Vsebine Programa Ars
"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.
Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi
Vsebine Programa Ars
Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.
Neveljaven email naslov