Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predstava, razstava in mednarodna konferenca ob stoti obletnici ustanovitve Maske.
Revija Maska praznuje stoto obletnico ustanovitve. Žal je bilo njeno delovanje po enem letu, leta 1921, ustavljeno, vendar so jo ponovno zagnali leta 1985. Od tedaj revija izhaja neprekinjeno, letos je izšla njena 200-ta številka. Zavod za scenske umetnosti Maska, ki je nastal ob reviji, letošnji jubilej zaznamuje z različnimi dejavnostmi, vrhunec pa predstavlja mednarodna konferenca z naslovom Prekarnost ali samoupravljanje. Ta se začne danes s premiero predstave in razstave Parquet Ball koreografinje Mateje Bučar, ki jo je pred mikrofon povabila Petra Tanko.
Predstava, razstava in mednarodna konferenca ob stoti obletnici ustanovitve Maske.
Revija Maska praznuje stoto obletnico ustanovitve. Žal je bilo njeno delovanje po enem letu, leta 1921, ustavljeno, vendar so jo ponovno zagnali leta 1985. Od tedaj revija izhaja neprekinjeno, letos je izšla njena 200-ta številka. Zavod za scenske umetnosti Maska, ki je nastal ob reviji, letošnji jubilej zaznamuje z različnimi dejavnostmi, vrhunec pa predstavlja mednarodna konferenca z naslovom Prekarnost ali samoupravljanje. Ta se začne danes s premiero predstave in razstave Parquet Ball koreografinje Mateje Bučar, ki jo je pred mikrofon povabila Petra Tanko.
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov