Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prva nagrada Arsovega natečaja 2020

18.09.2020


Žirijo 29. natečaja za kratko zgodbo 2020 je prepričal z besedilom Vlak ob 6.15

Zgodba Jurija Černiča o nekem paru, ki je svoje življenje preživel v zakotnem kraju in dnevno obiskoval samotno postajo, kjer se vlak ustavi le dvakrat dnevno, je torej prepričala žirijo natečaja v sestavi Gašper Troha, Tatjana Jamnik in predsednica Tadeja Krečič Scholten. Letos so prebrali kar 734 prispelih zgodb, kar je rekordno število; med njimi so številne obravnavale tudi teme povezane z epidemijo. Žirija je izbrala štiri zgodbe za odkup, tri je nagradila. Tretje mesto je zasedla zgodba brez naslova avtorice Žive Škrlovnik, drugo mesto zgodba Premene Mirjam Gostinčar, prvo pa že omenjena Vlak ob 6.15 Jurija Černiča.

Černiču je uspelo večna vprašanja človeka, češ – ali se je v preteklosti prav odločil, ali je izbral pravo ljubezen?, podati v preprostem slogu, ki mu je, kot pravi, tudi sicer blizu. Kljub temu je v zgodbi na štirih straneh zaznaven prehod iz prvoosebnega pripovedovalca na tretjeosebnega. Osrednjo pripoved o paru namreč uvede železničar, ki v njiju vidi simbol ljubezni in povezanosti. Ostareli par že petdeset let vsako jutro na postaji počaka vlak ob 6.15 in ko vlak odpelje, odideta. Iz sedanjosti ostarelega para se nato vrnemo v preteklost, v čas, ko sta se odločila drug za drugega; prav z jutranjim vlakom ga je ona namreč skoraj zapustila.

Slavnostno podelitev nagrad 29. Arsovega natečaja je pospremila glasba. Na klavirju je izbrane nokturne izvedel pianist Klemen Golner, program je povezovala Eva Longyka Marušič, režirala pa Špela Kravogel.

S petkovim dogodkom pa se pot zmagovalnega vlaka ob 6.15 še ni ustavila. Od ponedeljka zjutraj bo zgodba namreč dosegljiva tudi v tiskani obliki na nekaterih železniških postajah in vlakih Slovenskih železnic, poslušalci pa bodo lahko dostopali do posnetka zgodbe tudi prek QR kode na zloženkah in plakatih.

 


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Prva nagrada Arsovega natečaja 2020

18.09.2020


Žirijo 29. natečaja za kratko zgodbo 2020 je prepričal z besedilom Vlak ob 6.15

Zgodba Jurija Černiča o nekem paru, ki je svoje življenje preživel v zakotnem kraju in dnevno obiskoval samotno postajo, kjer se vlak ustavi le dvakrat dnevno, je torej prepričala žirijo natečaja v sestavi Gašper Troha, Tatjana Jamnik in predsednica Tadeja Krečič Scholten. Letos so prebrali kar 734 prispelih zgodb, kar je rekordno število; med njimi so številne obravnavale tudi teme povezane z epidemijo. Žirija je izbrala štiri zgodbe za odkup, tri je nagradila. Tretje mesto je zasedla zgodba brez naslova avtorice Žive Škrlovnik, drugo mesto zgodba Premene Mirjam Gostinčar, prvo pa že omenjena Vlak ob 6.15 Jurija Černiča.

Černiču je uspelo večna vprašanja človeka, češ – ali se je v preteklosti prav odločil, ali je izbral pravo ljubezen?, podati v preprostem slogu, ki mu je, kot pravi, tudi sicer blizu. Kljub temu je v zgodbi na štirih straneh zaznaven prehod iz prvoosebnega pripovedovalca na tretjeosebnega. Osrednjo pripoved o paru namreč uvede železničar, ki v njiju vidi simbol ljubezni in povezanosti. Ostareli par že petdeset let vsako jutro na postaji počaka vlak ob 6.15 in ko vlak odpelje, odideta. Iz sedanjosti ostarelega para se nato vrnemo v preteklost, v čas, ko sta se odločila drug za drugega; prav z jutranjim vlakom ga je ona namreč skoraj zapustila.

Slavnostno podelitev nagrad 29. Arsovega natečaja je pospremila glasba. Na klavirju je izbrane nokturne izvedel pianist Klemen Golner, program je povezovala Eva Longyka Marušič, režirala pa Špela Kravogel.

S petkovim dogodkom pa se pot zmagovalnega vlaka ob 6.15 še ni ustavila. Od ponedeljka zjutraj bo zgodba namreč dosegljiva tudi v tiskani obliki na nekaterih železniških postajah in vlakih Slovenskih železnic, poslušalci pa bodo lahko dostopali do posnetka zgodbe tudi prek QR kode na zloženkah in plakatih.

 


09.03.2022

Enajsti roman Avgusta Demšarja Tajkun

Vsebine Programa Ars


09.03.2022

Jakob Jež (1928 - 2022)

Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.


06.03.2022

Ukrajinska zgodovina in kultura

V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori  predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.


04.03.2022

100 let od rojstva Piera Paola Pasolinija

Vsebine Programa Ars


03.03.2022

Jurij Andruhovič

Vsebine Programa Ars


02.03.2022

Nikodem Szczygłowski o dogajanju na meji

"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.


28.02.2022

Nazaj h kulturi

Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi


25.02.2022

Ministrstvo poziva k tožbam, pogovorov ni

Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi


24.02.2022

Med pravljice Ele Peroci

Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.


Stran 29 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov