Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Žirijo 29. natečaja za kratko zgodbo 2020 je prepričal z besedilom Vlak ob 6.15
Zgodba Jurija Černiča o nekem paru, ki je svoje življenje preživel v zakotnem kraju in dnevno obiskoval samotno postajo, kjer se vlak ustavi le dvakrat dnevno, je torej prepričala žirijo natečaja v sestavi Gašper Troha, Tatjana Jamnik in predsednica Tadeja Krečič Scholten. Letos so prebrali kar 734 prispelih zgodb, kar je rekordno število; med njimi so številne obravnavale tudi teme povezane z epidemijo. Žirija je izbrala štiri zgodbe za odkup, tri je nagradila. Tretje mesto je zasedla zgodba brez naslova avtorice Žive Škrlovnik, drugo mesto zgodba Premene Mirjam Gostinčar, prvo pa že omenjena Vlak ob 6.15 Jurija Černiča.
Černiču je uspelo večna vprašanja človeka, češ – ali se je v preteklosti prav odločil, ali je izbral pravo ljubezen?, podati v preprostem slogu, ki mu je, kot pravi, tudi sicer blizu. Kljub temu je v zgodbi na štirih straneh zaznaven prehod iz prvoosebnega pripovedovalca na tretjeosebnega. Osrednjo pripoved o paru namreč uvede železničar, ki v njiju vidi simbol ljubezni in povezanosti. Ostareli par že petdeset let vsako jutro na postaji počaka vlak ob 6.15 in ko vlak odpelje, odideta. Iz sedanjosti ostarelega para se nato vrnemo v preteklost, v čas, ko sta se odločila drug za drugega; prav z jutranjim vlakom ga je ona namreč skoraj zapustila.
Slavnostno podelitev nagrad 29. Arsovega natečaja je pospremila glasba. Na klavirju je izbrane nokturne izvedel pianist Klemen Golner, program je povezovala Eva Longyka Marušič, režirala pa Špela Kravogel.
S petkovim dogodkom pa se pot zmagovalnega vlaka ob 6.15 še ni ustavila. Od ponedeljka zjutraj bo zgodba namreč dosegljiva tudi v tiskani obliki na nekaterih železniških postajah in vlakih Slovenskih železnic, poslušalci pa bodo lahko dostopali do posnetka zgodbe tudi prek QR kode na zloženkah in plakatih.
Žirijo 29. natečaja za kratko zgodbo 2020 je prepričal z besedilom Vlak ob 6.15
Zgodba Jurija Černiča o nekem paru, ki je svoje življenje preživel v zakotnem kraju in dnevno obiskoval samotno postajo, kjer se vlak ustavi le dvakrat dnevno, je torej prepričala žirijo natečaja v sestavi Gašper Troha, Tatjana Jamnik in predsednica Tadeja Krečič Scholten. Letos so prebrali kar 734 prispelih zgodb, kar je rekordno število; med njimi so številne obravnavale tudi teme povezane z epidemijo. Žirija je izbrala štiri zgodbe za odkup, tri je nagradila. Tretje mesto je zasedla zgodba brez naslova avtorice Žive Škrlovnik, drugo mesto zgodba Premene Mirjam Gostinčar, prvo pa že omenjena Vlak ob 6.15 Jurija Černiča.
Černiču je uspelo večna vprašanja človeka, češ – ali se je v preteklosti prav odločil, ali je izbral pravo ljubezen?, podati v preprostem slogu, ki mu je, kot pravi, tudi sicer blizu. Kljub temu je v zgodbi na štirih straneh zaznaven prehod iz prvoosebnega pripovedovalca na tretjeosebnega. Osrednjo pripoved o paru namreč uvede železničar, ki v njiju vidi simbol ljubezni in povezanosti. Ostareli par že petdeset let vsako jutro na postaji počaka vlak ob 6.15 in ko vlak odpelje, odideta. Iz sedanjosti ostarelega para se nato vrnemo v preteklost, v čas, ko sta se odločila drug za drugega; prav z jutranjim vlakom ga je ona namreč skoraj zapustila.
Slavnostno podelitev nagrad 29. Arsovega natečaja je pospremila glasba. Na klavirju je izbrane nokturne izvedel pianist Klemen Golner, program je povezovala Eva Longyka Marušič, režirala pa Špela Kravogel.
S petkovim dogodkom pa se pot zmagovalnega vlaka ob 6.15 še ni ustavila. Od ponedeljka zjutraj bo zgodba namreč dosegljiva tudi v tiskani obliki na nekaterih železniških postajah in vlakih Slovenskih železnic, poslušalci pa bodo lahko dostopali do posnetka zgodbe tudi prek QR kode na zloženkah in plakatih.
»Usoda pa je hotela, da sta me v kavarni blizu bikoborske šole opazila soseda iz Ashforda. Takoj po koncu tečaja je v hišo moje gostiteljice vstopil oče. Brez odvečnih razprav sem pospravil svoje stvari v kovčke. Na poti do avta mi je dejal, naj svojih bikoborskih poskusov nikoli ne omenjam materi. Že brez tega ima zaradi mene dovolj sivih las. Držal sem besedo.« - Frederick Forsyth, Izobčenec
»Če vid seže daleč, je uho in poslušanje prostor intime.« O zvočnih razglednicah in o tem, kako se spreminja naš glas in zvočna pokrajina okoli nas. Pa tudi o razvoju radia kot ustvarjalnega medija in o tem, da tako kot svet doživljamo s čutilom za vid, ga lahko doživljamo tudi z drugimi čutili. Oddajo so pripravili: filozof in fotograf Dddr. Evgen Bavčar, voditelj Alen Jelen, glasbena urednica Tina Ogrin in urednica oddaje Saška Rakef. na fotografiji: Ddr. Evgen Bavčar
O avtentični zvočnosti in Beethovnovi Patetični sonati, ki jo na klavir znamke Bösendorfer izvaja Paul Badura Skoda. O angelih tišine, velikih umetnikih, pokopanih na dunajskem osrednjem pokopališču. O glasbi kot občutku največje radosti in glasbi kot najvišji zvrsti umetnosti. Oddajo so pripravili: trojni doktor, filozof in fotograf Evgen Bavčar, voditelj Alen Jelen, glasbena urednica Tina Ogrin in urednica oddaje Saška Rakef. Na fotografiji: ddr. Evgen Bavčar
Neveljaven email naslov