Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Velja za eno najglasnejših bork za pravice žensk, tudi v smislu nasprotovanja objektivaciji ženskih teles in podrejenega položaja igralk.
V fokusu letošnjega festivala Mesto žensk je filmska ikona Delphine Seyrig. Gledališka, televizijska in filmska igralka je odrasla med Libanonom, Grčijo, Francijo in Združenimi državami Amerike, ustvarjala pa je predvsem v Franciji, med drugim z Alainom Resnaisom, Francoisom Truffautom, Luisom Bunuelom, ki so jo imeli za svojo muzo. Delphine Seyrig pa se je vloge »tihe, eterične in sublimno lepe muze avtorskega filma«, kot so zapisali v Kinoteki, kmalu naveličala. Vključila se je v feministično gibanje in postala ena najglasnejših bork za pravice žensk, tudi v smislu nasprotovanja objektivaciji ženskih teles in podrejenega položaja igralk. V nadaljevanju je večinoma nastopala v filmih, ki so jih snemale ženske, kamero pa je v roke vzela tudi sama in z njo začela snemati radikalne, aktivistične filme. Med njimi je Bodi lepa in utihni!, ki je s poglabljanjem v izkušnje žensk v filmski industriji predhodnik današnjega gibanja #JazTudi.
Velja za eno najglasnejših bork za pravice žensk, tudi v smislu nasprotovanja objektivaciji ženskih teles in podrejenega položaja igralk.
V fokusu letošnjega festivala Mesto žensk je filmska ikona Delphine Seyrig. Gledališka, televizijska in filmska igralka je odrasla med Libanonom, Grčijo, Francijo in Združenimi državami Amerike, ustvarjala pa je predvsem v Franciji, med drugim z Alainom Resnaisom, Francoisom Truffautom, Luisom Bunuelom, ki so jo imeli za svojo muzo. Delphine Seyrig pa se je vloge »tihe, eterične in sublimno lepe muze avtorskega filma«, kot so zapisali v Kinoteki, kmalu naveličala. Vključila se je v feministično gibanje in postala ena najglasnejših bork za pravice žensk, tudi v smislu nasprotovanja objektivaciji ženskih teles in podrejenega položaja igralk. V nadaljevanju je večinoma nastopala v filmih, ki so jih snemale ženske, kamero pa je v roke vzela tudi sama in z njo začela snemati radikalne, aktivistične filme. Med njimi je Bodi lepa in utihni!, ki je s poglabljanjem v izkušnje žensk v filmski industriji predhodnik današnjega gibanja #JazTudi.
Frankfurtski knjižni sejem, ki je letos potekal v virtualni obliki, je osrednji knjigotrški dogodek v svetu in pokazatelj knjižnih trendov. Medtem, ko je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo zabeležili boljši rezultat kot v lanskem letu, ugotavlja dr. Miha Kovač.
Oktober je tradicionalno mesec oblikovanja, zato je Zavod Big - Center za kreativno gospodarstvo danes podelil slovenske nacionalne nagrade za oblikovanje in interier v letu 2020. Nagrade so podelili za brezčasno slovensko oblikovanje, javni in zasebni interier, oblikovanje leta in perspektivnim oblikovalcem.
Med večjimi dogodki v svetu, ki so zaradi virusa COVID-19 odpadli v fizični obliki, je tudi frankfurtski knjižni sejem, največji knjigotrški dogodek v svetu, ki bo do konca tedna v celoti potekal v virtualni obliki. Nemcem je ob začetku sejma treba priznati, da jim je uspelo. Pod skupnim geslom Vsi skupaj, zdaj so pripravili za kar 260 ur programa s 750 udeleženci, med njimi bodo Margaret Atwood, Edward Snowden, Slavoj Žižek in Jamie Oliver. Med 4400 digitalnimi razstavljavci iz 103 držav se bodo prodajale avtorske pravice, skupno pa se bo zvrstilo kar 2200 dogodkov. Častna gostja sejma je Kanada, ki bo to tudi prihodnje leto, ko naj bi sejem potekal v fizični obliki, saj ga virtualno ni mogoče nadomestiti. Direktor sejma Juergen Boos je opozarjal na znamenja upanja in na to, kako so stopili vsi skupaj, da bi sejem izvedli, vendar tudi iskreno izrazil razočaranje: »Razočaran sem, zelo sem razočaran, ker nam ni uspelo pripraviti sejma v fizični obliki. Še posebej za izgubljene priložnosti naših razstavljavcev in obiskovalcev.« Sejma v več kot 30 letih ni niti enkrat izpustil profesor bibliotekarstva dr. Miha Kovač. Poudaril je, da bo tudi letos dogajanje burno, enako kot pretekla leta, ko so poklicni udeleženci od jutra do večera tekali od enega sestanka do drugega. Tokrat bodo pač to počeli na spletu. Manjkala pa bodo večerna neformalna druženja, ki so ključna za dobre poslovne odnose. Knjige izbranih slovenskih založnikov si bo mogoče ogledati na sprehodu po virtualni nacionalni stojnici Javne agencije za knjigo. Med slovenskimi knjigami v tujem jeziku pa so v Frankfurtu v ospredje postavili roman Alme Karlin Urok južnega morja in knjižni prvenec kuharske zvezdnice Ane Roš Sonce in dež. Foto: frankfurtski knjižni sejem
Neveljaven email naslov