Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
Literarni program bo tudi v naslednjih dneh raznolik, sestavljajo ga dela domače in tuje, novejše in starejše literarne ustvarjalnosti.
Ljubezen in izgnanstvo je zajetno avtobiografsko besedilo Isaaca Bashevisa Singerja, judovskega pisatelja, rojenega na Poljskem. Leta 1935 je emigriral v Ameriko, tam pa je vse do smrti leta 1991 ostal tesno povezan z judovsko skupnostjo. Leta 1978 je dobil Nobelovo nagrado za književnost. Slovenci Singerja dobro poznamo, saj imamo prevedenih več romanov, na primer Čarodej iz Lublina, Suženj, Mešuge, Rodovina Muškat, Sovražnice, zgodba o ljubezni in dve knjigi kratkih zgodb Moč svetlobe in Moč teme. V odlomku Fantek išče Boga iz dela Ljubezen in izgnanstvo: avtobiografska trilogija opisuje Singer svoje otroško doživljanje sveta. Prevod: Primož Trobevšek.
Avstrijski pisatelj, prevajalec in bankir Gustav Meyrink (1868-1932) je zaslovel z romanom Golem (v slovenščino ga je leta 1977 prevedla Mara Puntar). To pa ni edini Meyrinkov roman v slovenščini. Že leta 1919 je svoj prevod Golema objavil Anton Suhač; leta 2001 je pisatelj in prevajalec Tomo Rebolj objavil prevod romana Angel z zahodnega okna in leto pozneje še prevod romana Beli dominikanec, leta 2003 pa je izšel Zeleni obraz v prevodu Igorja Cotiča. Avtor Literarnega portreta Gustava Meyrinka je Slavo Šerc.
Ena najvidnejših francoskih pisateljic 20. stoletja Marguerite Duras je v svojih literarnih delih pogosto pretanjeno pisala o medčloveških odnosih, o odnosih med moškimi in ženskami. To velja tako za njena slavna romana Ljubimec in Moderato cantabile, kot tudi za Zamaknjenost Lol V. Stein - odlomek boste lahko slišali v Literarnem nokturnu v nedeljo, 27. septembra. Francoski psihoanalitik Jacques Lacan je o romanu Zamaknjenost Lol V. Stein dejal, da je utelešenje teorije o nedoseženi ljubezenski želji. V njem sledimo življenju Lol, ki ga usodno zaznamuje nenadna prekinitev odnosa z zaročencem, pozneje pa se roman prevesi v pripoved o kompleksnem ljubezenskem trikotniku in voajerizmu. Roman je prevedla Barbara Pogačnik.
Naslednji teden bo zaznamovalo tudi nekaj literarnih obletnic.
Pisatelj Ciril Kosmač se je rodil v Slapu ob Idrijci 28. septembra 1910 in umrl v Ljubljani 28. januarja 1980. Ob 110. obletnici pisateljevega rojstva boste v torkovem Literarnem večeru na Tretjem programu, ki ga je pripravil Matej Juh, slišali odlomke iz njegovih Povesti.
Pisatelj, urednik, publicist in literarni zgodovinar Drago Druškovič, znan tudi po svojem psevdonimu Rok Arih, se je rodil 30. septembra 1920 v Slovenj Gradcu. Objavil je več knjig kratke proze. Za sredin Literarni nokturno (30. septembra) smo izbrali črtico z naslovom Pomnenje iz istoimenske pripovedne zbirke, ki je izšla leta 1970.
Na devetdesetletnico pisateljice Karoline Kolmanič bomo spomnili z odlomkom iz njenega dela Sadovi ranih cvetov, v katerem opisuje usodo posvojenca, ki je po sklepnih bojih v Prekmurju po drugi svetovni vojni kot otrok pogrešane sovjetske oficirke ostal v naših krajih. Karolina Kolmanič je obiskovala učiteljišče v Mariboru in nato diplomirala iz nemščine in slovenščine na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Delala je kot učiteljica v Murski Soboti. Smisel za pripovedovanje je podedovala po materi, za pisanje jo je navdušil profesor Jože Košar. Kot učiteljica je dodobra spoznala življenje na slovenskem podeželju in prav družbeno tkivo je pogosta tema njenih romanov, novel in drugih proznih zapisov.
V konceptualno osveženi oddaji Literarna matineja se bo Tina Kozin z dr. Andrejem Blatnikom pogovarjala o zakonitostih, pasteh in čarih kratke zgodbe. Andrej Blatnik, slovenskim bralcem dobro poznan kot avtor ne le kratkih, temveč tudi kratkih kratkih zgodb, je namreč tudi avtor knjige Pisanje kratke zgodbe: od prvopisa do natisa; ta je doživela kar tri ponatise.
Hrvaški pesnik in prevajalec Vojo Šindolić se je rodil leta 1955 v Dubrovniku. Od leta 1975 je živel v Beogradu, San Franciscu, Benetkah, Trstu in Kopru. Leta 2003 se je dokončno vrnil v Dubrovnik, kjer živi in dela še danes. Poleg knjig poezije, ki jih redno objavlja vse od svojega prvenca Vsakdanjost (1976), je prevedel več kot trideset knjig sodobne ameriške književnosti. V prvem oktobrskem Literarnem nokturnu boste slišali izbor njegove poezije v prevodu Toneta Škrjanca.
Za oddajo Izbrana proza (sobota, 3. oktobra) pa smo izbrali uvodne odlomke iz romana Nevidno črnilo, ki je izšel v Parizu lansko jesen. Napisal ga je francoski nobelovec Patrick Modiano. Oznaka »nevidno črnilo« lahko obvelja kar za večino njegovih številnih romanov. Raziskovanje preteklosti, v kateri se razkrivajo - kot bi se ob kemični reakciji pokazala »skrivna pisava« - zmeraj nove plasti, je namreč pisateljeva obsedenost, ki se ji (zdaj pod pretvezo detektivske raziskave) posveča tudi tokrat. Odlomek je prevedel mojster Aleš Berger, ki je poslovenil že tri romane Patricka Modianoja: Nočna nezgoda (2015), Da se ne izgubiš tu okrog (2017) in Pasja pomlad (2018).
Spored literarnih oddaj med 27. septembrom in 3. oktobrom
27. september
14.05 Humoreska tega tedna – Anton Pavlovič Čehov: Nezakonskost, Diplomat
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Isaac Bashevis Singer: Fantek išče Boga
22.05 Literarni portret – Gustav Meyrink
23.50 Literarni nokturno – Marguerite Duras: Zamaknjenost Lol V. Stein28. september
23.50 Literarni nokturno – Larisa Javernik: Prostori ljudje29. september
21.00 Literarni večer – Ciril Kosmač: Povesti; ob 110. obletnici rojstva
23.50 Literarni nokturno – Adam Šuligoj: Impresije nezavednega30. september
11.05 Literarna matineja – Tina Kozin: Z Andrejem Blatnikom o kratki zgodbi
23.50 Literarni nokturno – Rok Arih: Pomnenje; ob 100. obletnici rojstva1. oktober
23.50 Literarni nokturno – Vojo Šindolić: Zgodovina bolezni2. oktober
23.50 Literarni nokturno – Desa Muck: Lažniva Suzi3. oktober
18.00 Izbrana proza – Patrick Modiano: Nevidno črnilo
23.50 Literarni nokturno – Karolina Kolmanič: Sadovi ranih cvetov; ob 90-letnici rojstva
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
Literarni program bo tudi v naslednjih dneh raznolik, sestavljajo ga dela domače in tuje, novejše in starejše literarne ustvarjalnosti.
Ljubezen in izgnanstvo je zajetno avtobiografsko besedilo Isaaca Bashevisa Singerja, judovskega pisatelja, rojenega na Poljskem. Leta 1935 je emigriral v Ameriko, tam pa je vse do smrti leta 1991 ostal tesno povezan z judovsko skupnostjo. Leta 1978 je dobil Nobelovo nagrado za književnost. Slovenci Singerja dobro poznamo, saj imamo prevedenih več romanov, na primer Čarodej iz Lublina, Suženj, Mešuge, Rodovina Muškat, Sovražnice, zgodba o ljubezni in dve knjigi kratkih zgodb Moč svetlobe in Moč teme. V odlomku Fantek išče Boga iz dela Ljubezen in izgnanstvo: avtobiografska trilogija opisuje Singer svoje otroško doživljanje sveta. Prevod: Primož Trobevšek.
Avstrijski pisatelj, prevajalec in bankir Gustav Meyrink (1868-1932) je zaslovel z romanom Golem (v slovenščino ga je leta 1977 prevedla Mara Puntar). To pa ni edini Meyrinkov roman v slovenščini. Že leta 1919 je svoj prevod Golema objavil Anton Suhač; leta 2001 je pisatelj in prevajalec Tomo Rebolj objavil prevod romana Angel z zahodnega okna in leto pozneje še prevod romana Beli dominikanec, leta 2003 pa je izšel Zeleni obraz v prevodu Igorja Cotiča. Avtor Literarnega portreta Gustava Meyrinka je Slavo Šerc.
Ena najvidnejših francoskih pisateljic 20. stoletja Marguerite Duras je v svojih literarnih delih pogosto pretanjeno pisala o medčloveških odnosih, o odnosih med moškimi in ženskami. To velja tako za njena slavna romana Ljubimec in Moderato cantabile, kot tudi za Zamaknjenost Lol V. Stein - odlomek boste lahko slišali v Literarnem nokturnu v nedeljo, 27. septembra. Francoski psihoanalitik Jacques Lacan je o romanu Zamaknjenost Lol V. Stein dejal, da je utelešenje teorije o nedoseženi ljubezenski želji. V njem sledimo življenju Lol, ki ga usodno zaznamuje nenadna prekinitev odnosa z zaročencem, pozneje pa se roman prevesi v pripoved o kompleksnem ljubezenskem trikotniku in voajerizmu. Roman je prevedla Barbara Pogačnik.
Naslednji teden bo zaznamovalo tudi nekaj literarnih obletnic.
Pisatelj Ciril Kosmač se je rodil v Slapu ob Idrijci 28. septembra 1910 in umrl v Ljubljani 28. januarja 1980. Ob 110. obletnici pisateljevega rojstva boste v torkovem Literarnem večeru na Tretjem programu, ki ga je pripravil Matej Juh, slišali odlomke iz njegovih Povesti.
Pisatelj, urednik, publicist in literarni zgodovinar Drago Druškovič, znan tudi po svojem psevdonimu Rok Arih, se je rodil 30. septembra 1920 v Slovenj Gradcu. Objavil je več knjig kratke proze. Za sredin Literarni nokturno (30. septembra) smo izbrali črtico z naslovom Pomnenje iz istoimenske pripovedne zbirke, ki je izšla leta 1970.
Na devetdesetletnico pisateljice Karoline Kolmanič bomo spomnili z odlomkom iz njenega dela Sadovi ranih cvetov, v katerem opisuje usodo posvojenca, ki je po sklepnih bojih v Prekmurju po drugi svetovni vojni kot otrok pogrešane sovjetske oficirke ostal v naših krajih. Karolina Kolmanič je obiskovala učiteljišče v Mariboru in nato diplomirala iz nemščine in slovenščine na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Delala je kot učiteljica v Murski Soboti. Smisel za pripovedovanje je podedovala po materi, za pisanje jo je navdušil profesor Jože Košar. Kot učiteljica je dodobra spoznala življenje na slovenskem podeželju in prav družbeno tkivo je pogosta tema njenih romanov, novel in drugih proznih zapisov.
V konceptualno osveženi oddaji Literarna matineja se bo Tina Kozin z dr. Andrejem Blatnikom pogovarjala o zakonitostih, pasteh in čarih kratke zgodbe. Andrej Blatnik, slovenskim bralcem dobro poznan kot avtor ne le kratkih, temveč tudi kratkih kratkih zgodb, je namreč tudi avtor knjige Pisanje kratke zgodbe: od prvopisa do natisa; ta je doživela kar tri ponatise.
Hrvaški pesnik in prevajalec Vojo Šindolić se je rodil leta 1955 v Dubrovniku. Od leta 1975 je živel v Beogradu, San Franciscu, Benetkah, Trstu in Kopru. Leta 2003 se je dokončno vrnil v Dubrovnik, kjer živi in dela še danes. Poleg knjig poezije, ki jih redno objavlja vse od svojega prvenca Vsakdanjost (1976), je prevedel več kot trideset knjig sodobne ameriške književnosti. V prvem oktobrskem Literarnem nokturnu boste slišali izbor njegove poezije v prevodu Toneta Škrjanca.
Za oddajo Izbrana proza (sobota, 3. oktobra) pa smo izbrali uvodne odlomke iz romana Nevidno črnilo, ki je izšel v Parizu lansko jesen. Napisal ga je francoski nobelovec Patrick Modiano. Oznaka »nevidno črnilo« lahko obvelja kar za večino njegovih številnih romanov. Raziskovanje preteklosti, v kateri se razkrivajo - kot bi se ob kemični reakciji pokazala »skrivna pisava« - zmeraj nove plasti, je namreč pisateljeva obsedenost, ki se ji (zdaj pod pretvezo detektivske raziskave) posveča tudi tokrat. Odlomek je prevedel mojster Aleš Berger, ki je poslovenil že tri romane Patricka Modianoja: Nočna nezgoda (2015), Da se ne izgubiš tu okrog (2017) in Pasja pomlad (2018).
Spored literarnih oddaj med 27. septembrom in 3. oktobrom
27. september
14.05 Humoreska tega tedna – Anton Pavlovič Čehov: Nezakonskost, Diplomat
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Isaac Bashevis Singer: Fantek išče Boga
22.05 Literarni portret – Gustav Meyrink
23.50 Literarni nokturno – Marguerite Duras: Zamaknjenost Lol V. Stein28. september
23.50 Literarni nokturno – Larisa Javernik: Prostori ljudje29. september
21.00 Literarni večer – Ciril Kosmač: Povesti; ob 110. obletnici rojstva
23.50 Literarni nokturno – Adam Šuligoj: Impresije nezavednega30. september
11.05 Literarna matineja – Tina Kozin: Z Andrejem Blatnikom o kratki zgodbi
23.50 Literarni nokturno – Rok Arih: Pomnenje; ob 100. obletnici rojstva1. oktober
23.50 Literarni nokturno – Vojo Šindolić: Zgodovina bolezni2. oktober
23.50 Literarni nokturno – Desa Muck: Lažniva Suzi3. oktober
18.00 Izbrana proza – Patrick Modiano: Nevidno črnilo
23.50 Literarni nokturno – Karolina Kolmanič: Sadovi ranih cvetov; ob 90-letnici rojstva
Vsebine Programa Ars
V Plečnikovem letu, ko praznujemo 150. obletnico arhitektovega rojstva, je mogoče spoznavati Plečnikovo delo na dveh razstavah starih fotografij. V Mali galeriji Cankarjevega doma so odprli razstavo Plečnikova Ljubljana na starih fotografijah, ki je nastala v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje. V Slovenskem etnografskem muzeju pa je na ogled razstava Zlata doba Plečnikove arhitekture.Foto: Vekoslav Kramarič / arhiv SEM
Vsebine Programa Ars
V Kosovi izjemno kompleksni poeziji se na modernistično fluiden način prepletajo teme kozmične univerzalnosti in sakralnosti, slovenstva v svetu ter bivanjska občutja individua v velemestni puščavi. V njegovih harmoničnih verznih oblikah se tako pogovarjata japonsko in slovensko estetsko pesniško izročilo z glasom duhovne sorodnosti in globine. Pesem Roke morja je iz zbirke Pesmi ob tihomorskih valovih. Interpretira jo Andrej Nahtigal.
Fabula v teoriji se je letos ukvarjala z ranljivostjo oziroma občutljivostjo. 29. aprila 2022 je na Festivalu literatur sveta v Cankarjevem domu v Ljubljani nigerijska pisateljica Chimamanda Ngozi Adichie govorila o izgubi očeta zaradi covida-19, odtujenosti med pandemijo, konstrukciji identitete in feminizmu. Blaž Mazi
Viktor Ruban je ukrajinski plesalec, koreograf in pedagog. Je ustanovitelj in direktor produkcijskega centra Ruban Production ITP, programski direktor in soustanovitelj neodvisne mednarodne plesne platforme "Impulse of Transformation" in raziskovalec na področju gibalne umetnosti. Njegovi projekti so ga vodili po vsem svetu, Ob ruski agresiji na Ukrajino je z ekipo Ruban Production ITP ustanovil "Ukrainian Emergency Performing Arts Fund" - sklad za uprizoritvene umetnosti v izrednih razmerah, katerega cilj je pomoč umetnikom, ki delujejo na področju uprizoritvenih umetnosti.
V aprilu se je v ljubljanskem Mestnem muzeju odvil že 2. simpozij Razstavljanje na Slovenskem in tudi tokrat so organizatorji dvodnevno strokovno srečanje zastavili kot poglobljen razmislek o praksah razstavljanja umetnosti, arhitekture in oblikovanja na Slovenskem. Pri tem so v ospredje postavili vprašanja: kako in zakaj se določeno razstavljanje pojavlja in uveljavlja, v kakšnem razmerju je do razstavljenih objektov in umetnosti na sploh ter kako se prepleta s političnimi in drugimi neumetnostnimi diskurzi in hotenji. V dveh dneh se je zvrstilo več domačih in tujih strokovnjakov, raziskovalcev in študentov, ki so skupno predstavili kar 25 referatov, kronološko vpetih v čas med 19. stoletjom in današnjimi dni.
Nika Autor se bo predstavila s kratkim filmom Filmski obzornik 670 – Rdeči gozdovi in v tekmovalnem programu s celovečercem Filmski obzornik 80 – Metka, Meki. Slednji pripoveduje zgodbo o avtoričini teti, mariborčanki Metki Autor, delavki Metalne, ki je pri osemindvajsetih letih odšla v Nemčijo v upanju na boljši jutri. Film portretira enainosemdesetletno gospo, ki spregovori o svoji "gastarbajterski" izkušnji in lastnem razumevanju današnjih migracij. Če se Filmski obzornik 80 – Metka, Meki posveča predvsem pretekli izkušnji ustvarjanja življenja na tujem, Filmski obzornik 670 – Rdeči gozdovi svoj pogled usmerja v trenutno situacijo prebežnikov, ki se znajdejo v gozdovih pred evropskimi mejami. Kratki film je trenutno na ogled tudi v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v okviru avtoričine razstave "Če bi gozdovi govorili, bi se od žalosti posušili". Festival Crossing Europe se bo s podelitvijo nagrad večer prej sklenil 2. maja.
Ste se kdaj vprašali, kako pravljice vplivajo na občutljivo otroško psiho? Ali spodbujajo njihovo ustvarjalnost in domišljijo ter kakšne predstave jim ponujajo o svetu? Ta in podobna vprašanja načenja avtorska predstava Pravljice našega otroštva – soprodukcija med Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica in Prešernovim gledališčem Kranj, ki so jo sinoči krstno uprizorili na odru slednjega. Soustvarili so jo igralci (iz obeh hiš) Iztok Mlakar, Doroteja Nadrah, Vesna Pernarčič, Darja Reichman, Blaž Setnikar, Urška Taufer in Gregor Zorc kot gost – ob podpori režiserja Jerneja Lorencija, dramaturga Matica Starine in njunih sodelavcev.
Ste se kdaj vprašali, kako pravljice vplivajo na občutljivo otroško psiho? Ali spodbujajo njihovo ustvarjalnost in domišljijo ter kakšne predstave jim ponujajo o svetu? Ta in podobna vprašanja načenja avtorska predstava Pravljice našega otroštva – soprodukcija med Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica in Prešernovim gledališčem Kranj, ki so jo sinoči krstno uprizorili na odru slednjega. Soustvarili so jo igralci (iz obeh hiš) Iztok Mlakar, Doroteja Nadrah, Vesna Pernarčič, Darja Reichman, Blaž Setnikar, Urška Taufer in Gregor Zorc kot gost – ob podpori režiserja Jerneja Lorencija, dramaturga Matica Starine in njunih sodelavcev.
V 96. letu starosti je umrl eden najplodovitejših slovenskih slikarjev France Slana, ki je bil prepričan, da slika najbolje pripoveduje o lastnem življenju. Umetnik etnološko navdahnjene motivike je na dolgi in plodoviti poti ostal zvest krajini, figuraliki in tihožitju. France Slana je ustvarjalni sinonim za življenjsko vitalnost, a nič manj za nostalgično zavest o odmiranju starožitnega sveta, ki ga simbolizirajo slovenske kmečke domačije, mlini in kozolci. Tako je ob slikarjevi devetdesetletnici zapisal umetnostni zgodovinar Milček Komelj in dodal še, da je zazrtost v arhaičnost v mladosti povezal z geometrizirano stilizacijo. Slana je diplomiral leta 1949 pri Gabrijelu Stupici v prvi generaciji študentov ljubljanske akademije, v njegovem zgodnjem obdobju pa je bila ključna predvsem risba. Zaradi neposrednosti mu je bila blizu tehnika akvarela, v kateri je razvil razpoznaven slog z lahkotno igrivostjo prosojnih barvnih prelivanj; ukvarjal pa se je tudi z grafiko, poslikano keramiko in tapiserijami. V svoji dolgi ustvarjalni poti je doma in v tujini pripravil več kot 130 samostojnih razstav. Njegove slike lahko najdemo v skoraj vsaki slovenski prodajni galeriji, kjer hitro prepoznamo zanj značilne motive – poleg mlinov in kozolcev, so to še skednji, šopki, gorenjske in primorske krajine, petelini, mačke in ribe – te je razumel kot obliko živega bitja, ki v enem krogu krogu združuje vse – telo, glavo, roke in noge. Za ciklus z motiviko po potresu porušenega Skopja pa je leta 1964 prejel nagrado Prešernovega sklada.
15. aprila, dober teden pred sobotnim odprtjem beneškega bienala so organizatorji sporočili, da bodo kot solidarnostno gesto v Giardine vključili odprt prostor Piazza Ucraina, ki s plakati predstavlja dela, nastala v času vojne. Zasnovali so ga kuratorji ukrajinskega paviljona, katerega usoda je bila zaradi vojne nejasna, a zdaj pripoveduje o uporu, pomenu umetnosti in lastnega glasu. Maria Lanko, članica kuratorske ekipe, je dele skulpture umetnika Pavla Makova v avtu prepeljala iz obleganega Kijeva. Fontana izčrpavanja oziroma izčrpanja pa je stenska postavitev piramidalno razporejenih lijakov, skozi katere se od vrha navzdol pretaka voda. Pavlo Makov jo je ustvaril v devetdesetih kot metaforo izčrpane družbe. Takrat je šlo za opozorilo, in poziv k razmisleku, zdaj je drugače, saj je za opozorila že prpozno. Kuratorka bienala Cecilia Alemani se z naslovom bienala Mleko sanj naslanja na knjigo nadrealistične umetnice Leonore Carrington, ki si zamišlja svet, kjer se vsakdo lahko spremeni in postane nekaj drugega, razstava pa razkriva misli posthumanizma, razmišlja o odnosu med človekom in tehnologijo ter o bolj simbiotičnem svetu. Izpodbijati želi prepričanje o belem moškem kot merilu sveta in tudi zato je kuratorka k sodelovanju povabila številne ženske in nebinarne osebe. Političen pa je po njenem mnenju tudi nadrealizem, ki ga na svoji razstavi postavlja v ospredje: “V zadnjih letih je bilo več sijajnih razstav o nadrealizmu, med njimi recimo Fantastične ženske ali Nadrealizem onkraj meja. Šlo je za razstave, ki so skušale razširiti identiteto in naravo nadrealizma. Mislim, da je bil nadrealizem izrazito politično gibanje, oblikovalo se je po prvi svetovni vojni in obstajalo med obema vojnama, v času porasta novega nacionalizma. Šlo je za zelo antimilitarsitično in antitotalitaristično gibanje. Logike sanj, halicunacij in nezavednega kot metodologije niso uporabljali zato, da bi pobegnili v drug svet, temveč kot načina razumevanja sedanjosti, ki jo je bilo tedaj verjetno zelo težko zajeti. Danes na nek način živimo v podobnem svetu – ne le trenutna vojna in pandemija, pomislimo še na škodljive voditelje, kot sta Trump in Bolsonaro ter vzpon radikalne desnice. Zlasti v času pandemije številni umetniki morda našli uteho v uporabi introspektivnih orodij, da bi tako govorili o sedanjosti.” V kontekst nadrealizma se dobro umešča slovenski paviljon, ki je svoja vrata odprl v četrtek. Letos se predstavlja enigmatični slikar Marko Jakše, ki se v javnosti skoraj ne pojavlja, v svojem dolgoletnem opusu pa ostaja zvest slikarstvu. A ko vstopimo v slovenski paviljon, njegove velikoformatne slike zaradi natančne osvetlitve zažarijo kot bi šlo za ekrane. Transformativno moč slikarstva pa poudarjata še ambientalni zvok in tla prekrita z mivko. Na ogled so postavljena dela iz zadnjih dveh desetletij, je povedal kustos paviljona Robert Simonišek. Beneški bienale se sicer za javnost odpira 23. aprila in bo k ogledu vabil vse do 27. novembra.
23. april je tudi svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Društvo slovenskih pisateljev, ki je ta teden praznovalo 150-letnico delovanja, je v poslanici opozorilo, da so avtorske pravice, tudi najmanjše, področje, kjer se kraja in ropanje najlažje izvedeta. Svetovni dan knjige pa pri nas obeležujemo tudi z Nočjo knjige, za katero bodo dogajanje začeli ogrevati s knjižnim Sejmom na zraku v parku Zvezda v Ljubljani, ki se odpre ob desetih dopoldne. Blaž Mazi
Društvo slovenskih pisateljev je te dni praznovalo 150-letnico. Poleg prizadevanja za ureditev pisateljskih razmer je kot moralna avtoriteta v različnih obdobjih posegalo tudi v družbeno in politično življenje, utemeljevalo narodnostne in jezikovne, pozneje tudi demokratične zahteve, tu je bilo idejno jedro slovenskega osamosvajanja. Ob visokem jubileju predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc najprej premišljuje o stalnicah 150-letnega delovanja. Vlado Motnikar. "Društvo slovenskih pisateljev bo v težavnih obdobjih, ki prihajajo, nosilec ohranjanja identitete, ki ji morata slediti znanost in šolstvo v celoti. To ne bo enostavno. Če hočemo ohranjati slovenski jezik, ga moramo na vseh ravneh: literarni, znanstveni, družboslovni, politični in drugih." - Drušan Merc
Neveljaven email naslov