Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
Literarni program bo tudi v naslednjih dneh raznolik, sestavljajo ga dela domače in tuje, novejše in starejše literarne ustvarjalnosti.
Ljubezen in izgnanstvo je zajetno avtobiografsko besedilo Isaaca Bashevisa Singerja, judovskega pisatelja, rojenega na Poljskem. Leta 1935 je emigriral v Ameriko, tam pa je vse do smrti leta 1991 ostal tesno povezan z judovsko skupnostjo. Leta 1978 je dobil Nobelovo nagrado za književnost. Slovenci Singerja dobro poznamo, saj imamo prevedenih več romanov, na primer Čarodej iz Lublina, Suženj, Mešuge, Rodovina Muškat, Sovražnice, zgodba o ljubezni in dve knjigi kratkih zgodb Moč svetlobe in Moč teme. V odlomku Fantek išče Boga iz dela Ljubezen in izgnanstvo: avtobiografska trilogija opisuje Singer svoje otroško doživljanje sveta. Prevod: Primož Trobevšek.
Avstrijski pisatelj, prevajalec in bankir Gustav Meyrink (1868-1932) je zaslovel z romanom Golem (v slovenščino ga je leta 1977 prevedla Mara Puntar). To pa ni edini Meyrinkov roman v slovenščini. Že leta 1919 je svoj prevod Golema objavil Anton Suhač; leta 2001 je pisatelj in prevajalec Tomo Rebolj objavil prevod romana Angel z zahodnega okna in leto pozneje še prevod romana Beli dominikanec, leta 2003 pa je izšel Zeleni obraz v prevodu Igorja Cotiča. Avtor Literarnega portreta Gustava Meyrinka je Slavo Šerc.
Ena najvidnejših francoskih pisateljic 20. stoletja Marguerite Duras je v svojih literarnih delih pogosto pretanjeno pisala o medčloveških odnosih, o odnosih med moškimi in ženskami. To velja tako za njena slavna romana Ljubimec in Moderato cantabile, kot tudi za Zamaknjenost Lol V. Stein - odlomek boste lahko slišali v Literarnem nokturnu v nedeljo, 27. septembra. Francoski psihoanalitik Jacques Lacan je o romanu Zamaknjenost Lol V. Stein dejal, da je utelešenje teorije o nedoseženi ljubezenski želji. V njem sledimo življenju Lol, ki ga usodno zaznamuje nenadna prekinitev odnosa z zaročencem, pozneje pa se roman prevesi v pripoved o kompleksnem ljubezenskem trikotniku in voajerizmu. Roman je prevedla Barbara Pogačnik.
Naslednji teden bo zaznamovalo tudi nekaj literarnih obletnic.
Pisatelj Ciril Kosmač se je rodil v Slapu ob Idrijci 28. septembra 1910 in umrl v Ljubljani 28. januarja 1980. Ob 110. obletnici pisateljevega rojstva boste v torkovem Literarnem večeru na Tretjem programu, ki ga je pripravil Matej Juh, slišali odlomke iz njegovih Povesti.
Pisatelj, urednik, publicist in literarni zgodovinar Drago Druškovič, znan tudi po svojem psevdonimu Rok Arih, se je rodil 30. septembra 1920 v Slovenj Gradcu. Objavil je več knjig kratke proze. Za sredin Literarni nokturno (30. septembra) smo izbrali črtico z naslovom Pomnenje iz istoimenske pripovedne zbirke, ki je izšla leta 1970.
Na devetdesetletnico pisateljice Karoline Kolmanič bomo spomnili z odlomkom iz njenega dela Sadovi ranih cvetov, v katerem opisuje usodo posvojenca, ki je po sklepnih bojih v Prekmurju po drugi svetovni vojni kot otrok pogrešane sovjetske oficirke ostal v naših krajih. Karolina Kolmanič je obiskovala učiteljišče v Mariboru in nato diplomirala iz nemščine in slovenščine na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Delala je kot učiteljica v Murski Soboti. Smisel za pripovedovanje je podedovala po materi, za pisanje jo je navdušil profesor Jože Košar. Kot učiteljica je dodobra spoznala življenje na slovenskem podeželju in prav družbeno tkivo je pogosta tema njenih romanov, novel in drugih proznih zapisov.
V konceptualno osveženi oddaji Literarna matineja se bo Tina Kozin z dr. Andrejem Blatnikom pogovarjala o zakonitostih, pasteh in čarih kratke zgodbe. Andrej Blatnik, slovenskim bralcem dobro poznan kot avtor ne le kratkih, temveč tudi kratkih kratkih zgodb, je namreč tudi avtor knjige Pisanje kratke zgodbe: od prvopisa do natisa; ta je doživela kar tri ponatise.
Hrvaški pesnik in prevajalec Vojo Šindolić se je rodil leta 1955 v Dubrovniku. Od leta 1975 je živel v Beogradu, San Franciscu, Benetkah, Trstu in Kopru. Leta 2003 se je dokončno vrnil v Dubrovnik, kjer živi in dela še danes. Poleg knjig poezije, ki jih redno objavlja vse od svojega prvenca Vsakdanjost (1976), je prevedel več kot trideset knjig sodobne ameriške književnosti. V prvem oktobrskem Literarnem nokturnu boste slišali izbor njegove poezije v prevodu Toneta Škrjanca.
Za oddajo Izbrana proza (sobota, 3. oktobra) pa smo izbrali uvodne odlomke iz romana Nevidno črnilo, ki je izšel v Parizu lansko jesen. Napisal ga je francoski nobelovec Patrick Modiano. Oznaka »nevidno črnilo« lahko obvelja kar za večino njegovih številnih romanov. Raziskovanje preteklosti, v kateri se razkrivajo - kot bi se ob kemični reakciji pokazala »skrivna pisava« - zmeraj nove plasti, je namreč pisateljeva obsedenost, ki se ji (zdaj pod pretvezo detektivske raziskave) posveča tudi tokrat. Odlomek je prevedel mojster Aleš Berger, ki je poslovenil že tri romane Patricka Modianoja: Nočna nezgoda (2015), Da se ne izgubiš tu okrog (2017) in Pasja pomlad (2018).
Spored literarnih oddaj med 27. septembrom in 3. oktobrom
27. september
14.05 Humoreska tega tedna – Anton Pavlovič Čehov: Nezakonskost, Diplomat
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Isaac Bashevis Singer: Fantek išče Boga
22.05 Literarni portret – Gustav Meyrink
23.50 Literarni nokturno – Marguerite Duras: Zamaknjenost Lol V. Stein28. september
23.50 Literarni nokturno – Larisa Javernik: Prostori ljudje29. september
21.00 Literarni večer – Ciril Kosmač: Povesti; ob 110. obletnici rojstva
23.50 Literarni nokturno – Adam Šuligoj: Impresije nezavednega30. september
11.05 Literarna matineja – Tina Kozin: Z Andrejem Blatnikom o kratki zgodbi
23.50 Literarni nokturno – Rok Arih: Pomnenje; ob 100. obletnici rojstva1. oktober
23.50 Literarni nokturno – Vojo Šindolić: Zgodovina bolezni2. oktober
23.50 Literarni nokturno – Desa Muck: Lažniva Suzi3. oktober
18.00 Izbrana proza – Patrick Modiano: Nevidno črnilo
23.50 Literarni nokturno – Karolina Kolmanič: Sadovi ranih cvetov; ob 90-letnici rojstva
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
Literarni program bo tudi v naslednjih dneh raznolik, sestavljajo ga dela domače in tuje, novejše in starejše literarne ustvarjalnosti.
Ljubezen in izgnanstvo je zajetno avtobiografsko besedilo Isaaca Bashevisa Singerja, judovskega pisatelja, rojenega na Poljskem. Leta 1935 je emigriral v Ameriko, tam pa je vse do smrti leta 1991 ostal tesno povezan z judovsko skupnostjo. Leta 1978 je dobil Nobelovo nagrado za književnost. Slovenci Singerja dobro poznamo, saj imamo prevedenih več romanov, na primer Čarodej iz Lublina, Suženj, Mešuge, Rodovina Muškat, Sovražnice, zgodba o ljubezni in dve knjigi kratkih zgodb Moč svetlobe in Moč teme. V odlomku Fantek išče Boga iz dela Ljubezen in izgnanstvo: avtobiografska trilogija opisuje Singer svoje otroško doživljanje sveta. Prevod: Primož Trobevšek.
Avstrijski pisatelj, prevajalec in bankir Gustav Meyrink (1868-1932) je zaslovel z romanom Golem (v slovenščino ga je leta 1977 prevedla Mara Puntar). To pa ni edini Meyrinkov roman v slovenščini. Že leta 1919 je svoj prevod Golema objavil Anton Suhač; leta 2001 je pisatelj in prevajalec Tomo Rebolj objavil prevod romana Angel z zahodnega okna in leto pozneje še prevod romana Beli dominikanec, leta 2003 pa je izšel Zeleni obraz v prevodu Igorja Cotiča. Avtor Literarnega portreta Gustava Meyrinka je Slavo Šerc.
Ena najvidnejših francoskih pisateljic 20. stoletja Marguerite Duras je v svojih literarnih delih pogosto pretanjeno pisala o medčloveških odnosih, o odnosih med moškimi in ženskami. To velja tako za njena slavna romana Ljubimec in Moderato cantabile, kot tudi za Zamaknjenost Lol V. Stein - odlomek boste lahko slišali v Literarnem nokturnu v nedeljo, 27. septembra. Francoski psihoanalitik Jacques Lacan je o romanu Zamaknjenost Lol V. Stein dejal, da je utelešenje teorije o nedoseženi ljubezenski želji. V njem sledimo življenju Lol, ki ga usodno zaznamuje nenadna prekinitev odnosa z zaročencem, pozneje pa se roman prevesi v pripoved o kompleksnem ljubezenskem trikotniku in voajerizmu. Roman je prevedla Barbara Pogačnik.
Naslednji teden bo zaznamovalo tudi nekaj literarnih obletnic.
Pisatelj Ciril Kosmač se je rodil v Slapu ob Idrijci 28. septembra 1910 in umrl v Ljubljani 28. januarja 1980. Ob 110. obletnici pisateljevega rojstva boste v torkovem Literarnem večeru na Tretjem programu, ki ga je pripravil Matej Juh, slišali odlomke iz njegovih Povesti.
Pisatelj, urednik, publicist in literarni zgodovinar Drago Druškovič, znan tudi po svojem psevdonimu Rok Arih, se je rodil 30. septembra 1920 v Slovenj Gradcu. Objavil je več knjig kratke proze. Za sredin Literarni nokturno (30. septembra) smo izbrali črtico z naslovom Pomnenje iz istoimenske pripovedne zbirke, ki je izšla leta 1970.
Na devetdesetletnico pisateljice Karoline Kolmanič bomo spomnili z odlomkom iz njenega dela Sadovi ranih cvetov, v katerem opisuje usodo posvojenca, ki je po sklepnih bojih v Prekmurju po drugi svetovni vojni kot otrok pogrešane sovjetske oficirke ostal v naših krajih. Karolina Kolmanič je obiskovala učiteljišče v Mariboru in nato diplomirala iz nemščine in slovenščine na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Delala je kot učiteljica v Murski Soboti. Smisel za pripovedovanje je podedovala po materi, za pisanje jo je navdušil profesor Jože Košar. Kot učiteljica je dodobra spoznala življenje na slovenskem podeželju in prav družbeno tkivo je pogosta tema njenih romanov, novel in drugih proznih zapisov.
V konceptualno osveženi oddaji Literarna matineja se bo Tina Kozin z dr. Andrejem Blatnikom pogovarjala o zakonitostih, pasteh in čarih kratke zgodbe. Andrej Blatnik, slovenskim bralcem dobro poznan kot avtor ne le kratkih, temveč tudi kratkih kratkih zgodb, je namreč tudi avtor knjige Pisanje kratke zgodbe: od prvopisa do natisa; ta je doživela kar tri ponatise.
Hrvaški pesnik in prevajalec Vojo Šindolić se je rodil leta 1955 v Dubrovniku. Od leta 1975 je živel v Beogradu, San Franciscu, Benetkah, Trstu in Kopru. Leta 2003 se je dokončno vrnil v Dubrovnik, kjer živi in dela še danes. Poleg knjig poezije, ki jih redno objavlja vse od svojega prvenca Vsakdanjost (1976), je prevedel več kot trideset knjig sodobne ameriške književnosti. V prvem oktobrskem Literarnem nokturnu boste slišali izbor njegove poezije v prevodu Toneta Škrjanca.
Za oddajo Izbrana proza (sobota, 3. oktobra) pa smo izbrali uvodne odlomke iz romana Nevidno črnilo, ki je izšel v Parizu lansko jesen. Napisal ga je francoski nobelovec Patrick Modiano. Oznaka »nevidno črnilo« lahko obvelja kar za večino njegovih številnih romanov. Raziskovanje preteklosti, v kateri se razkrivajo - kot bi se ob kemični reakciji pokazala »skrivna pisava« - zmeraj nove plasti, je namreč pisateljeva obsedenost, ki se ji (zdaj pod pretvezo detektivske raziskave) posveča tudi tokrat. Odlomek je prevedel mojster Aleš Berger, ki je poslovenil že tri romane Patricka Modianoja: Nočna nezgoda (2015), Da se ne izgubiš tu okrog (2017) in Pasja pomlad (2018).
Spored literarnih oddaj med 27. septembrom in 3. oktobrom
27. september
14.05 Humoreska tega tedna – Anton Pavlovič Čehov: Nezakonskost, Diplomat
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Isaac Bashevis Singer: Fantek išče Boga
22.05 Literarni portret – Gustav Meyrink
23.50 Literarni nokturno – Marguerite Duras: Zamaknjenost Lol V. Stein28. september
23.50 Literarni nokturno – Larisa Javernik: Prostori ljudje29. september
21.00 Literarni večer – Ciril Kosmač: Povesti; ob 110. obletnici rojstva
23.50 Literarni nokturno – Adam Šuligoj: Impresije nezavednega30. september
11.05 Literarna matineja – Tina Kozin: Z Andrejem Blatnikom o kratki zgodbi
23.50 Literarni nokturno – Rok Arih: Pomnenje; ob 100. obletnici rojstva1. oktober
23.50 Literarni nokturno – Vojo Šindolić: Zgodovina bolezni2. oktober
23.50 Literarni nokturno – Desa Muck: Lažniva Suzi3. oktober
18.00 Izbrana proza – Patrick Modiano: Nevidno črnilo
23.50 Literarni nokturno – Karolina Kolmanič: Sadovi ranih cvetov; ob 90-letnici rojstva
Od prekmurskih ravnic in vinogradov do gledaliških odrov in mestnega vrveža nosi življenjsko pripoved igralca, pesnika in pisca dramskih besedi Evgena Carja. Njegov avtobigrafski roman Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi, je danes izšel kot zvočna knjiga pri Založbi kakovostnih programov RTV Slovenija v sodelovanju s programom Ars. Interpretiral pa jo je Car kar sam. Najprej član mariborske drame in nato MGL-ja do upokojitve predanosti gledališču in filmu ves čas vzporeja kmečko življenje v Prekmurju. Ni potrebno, da si vedno odličen in prvi, v svojem delu moraš uživati, pravi. V življenju je vredno vztrajati in si dovoliti biti to, kar si. "Če imam kaj norčka v sebi, sem na to ponosen. Igralec to mora imeti. In korajžo. Tudi za pisanje o sebi." Skozi zgodbe o svojih prednikih je v avtobiografiji veliko povedal o zgodovini Prekmurja. Za to je hvaležen dedoma. Oba sta razumela, da je družinsko zgodovino potrebno predajati vnukom. Režiser Alen Jelen pravi, da so zvočne avtobiografije zelo zaželene, Carjeva pa ima pronicljive misli skoraj na vsaki minuti. Od ponedeljka do petka ob 19-ih jo lahko poslušate v oddaji Odprta knjiga na programu Ars, ki tudi s tem obeležuje svojo 60-letnico. Foto: Žiga Bratoš
Ko je Nora zaloputnila z vrati, zapustila moža in tri otroke, se je stresla vsa Evropa. Tako na spletni strani Mestnega gledališča Ljubljanskega napovedujejo nocojšnjo premiero znane drame Henrika Ibsena – Nora. Naslovna junakinja je v naši zavesti prva feministka, njen odhod je ob nastanku besedila povzročil škandal. Kaj pa nam njena zgodba pripoveduje danes, skoraj stoletje in pol pozneje? Zgodba o Nori je dobro poznana. Nora in Torvald Helmer na videz živita popolno življenje, kot ga pričakuje družba 19. stoletja. Imata tri čudovite otroke, on je uradnik v banki, ona pa naredi vse, da bi bil on srečen. Zaradi ljubezni do moža je pred leti celo ponaredila njegov podpis in si izposodila denar za potovanje, ki naj bi rešilo Torvaldovo življenje. Ko grozi, da bo njena skrivnost izdana, ji mož obrne hrbet. Pomembnejša kot ljubezen do žene mu je njegova čast. Ženske si sicer danes denar lahko izposodimo v svojem imenu, a družba je še vedno patriarhalna, se strinjata dramaturginja Petra Pogorevc in režiserka Nela Vitošević, ki pravi: "Odločitev ženske, da zapusti moža ali še huje – otroke, je še danes zelo stigmatizirana. Redkokdo se vpraša, kakšni so bili razlogi in obsojane so bolj kot moški v enaki situaciji. V različnih podpornih skupinah na spletu ženske delijo svoje izkušnje – družba jih obsoja, češ da so zanemarile svoje primarne dolžnosti. Zato moramo o tem govoriti in spremeniti naše razmišljanje, da bi lahko spoštovali različne odločitve." Nela Vitošević v svojih predstavah tudi sicer pogosto razpira teme razmerij moči med spoloma in človeške osamljenosti, zato je ni presenetilo, ko jo je direktorica in umetniška vodja Barbara Hieng Samobor povabila k režiji Nore. Da bi zgodbo približali sodobnemu gledalcu, pa sta se z dramaturginjo odločili izpustiti nekatere podrobnosti, ki so izrazito odsevale 19. stoletje: "Odločili sva se, da besedilo očistiva teh očitnih časovnosti in izpostaviva predvsem probleme likov, ki se dotikajo stigmatizacije žensk in iskanja individualne svobode kot problema eksistencializma. V adaptaciji pa sem nato dodala dele, v katerih zgodbi sledimo skozi Norino poznejše spominjanje. Pomembno se mi je zdelo, da iz njenega zornega kota vidimo, kaj se ji je dogajalo, skozi kakšne procese je šla in zakaj je zapustila svoj zakon. Mislim, da sem tako spojila klasični in sodobni vidik in v prvi plan postavila teme, s katerimi se občinstvo lažje poveže." Ajda Smrekar v vlogi Nore pravi, da je psihološki razvoj njene junakinje postopen, hkrati pa, da nikoli ni bila navajena drugačnega življenja, saj je oče z njo ravnal enako. Norinega moža, Torvalda Helmerja niso želeli prikazati kot enoznačnega negativca, temveč je tudi on jetnik svoje družbene funkcije. »Lahko bi ga zagovarjal na sodišču,« je o liku, ki ga igra, povedal Matej Puc. Tudi igralci Jernej Gašperin, Nina Rakovec in Jurij Drevenšek so izpostavili večplastnost svojih likov, ki so jim bili v izziv. Zgodba torej svoj naboj ohranja še danes. Če pa je Ibsenova drama dobro znana – bilo naj bi celo drugo najbolj uprizarjano delo po Hamletu – pa je manj znano, da je pisatelj lik ustvaril na podlagi resnične zgodbe in osebe. Laura Kieler je bila družinska prijateljica, ki je tudi sama pisala. Ko si je za moževo okrevanje skrivaj izposodila večjo vsoto in se znašla v dolgovih, ji je slavni pisatelj obrnil hrbet, njeno življenjsko stisko pa uporabil za svoje delo. Kot je v gledališkem listu zapisala Petra Pogorevc, gre torej tudi za zgodbo o tem, kako zlahka je bilo in žal tudi ostalo mogoče žensko usodo prezreti, jo brez privoljenja uporabiti in nenazadnje tudi unovčiti. Foto: MGL, Peter Giodani, izrez fotografije
V Cankarjevem domu v Ljubljani se z nastopom ukrajinske pisateljice Oksane Zabužko uradno začenja Festival literature sveta – Fabula. Nekateri festivalski dogodki pa so potekali že pred tem, tudi sredin otvoritveni dogodek – odprtje razstave Fabulinih knjižnih naslovnic in ustvarjalnega procesa Matije Medveda v prostorih galerije DobraVaga. Sicer se bo do 30. marca v okviru festival, ki že vrsto let gosti največja imena svetovne literature, zvrstili še številni drugi dogodki – literarni nastopi, razstave, delavnice, pogovori in drugo. Izšlo je tudi že šestih knjig šestih gostujočih avtoric in avtorjev. Letos festival vstopa v jubilejno leto, saj praznuje dvajset let. Tudi zato so se organizatorji odločili, da v fokus postavijo vprašanje preteklega. Več o letošnji izvedbi pa z umetniškim vodjem festivala Aljažem Koprivnikarjem. Foto: založba Beletrina, izrez
Koncertno predstavitev nove Mijine plošče Obarvana lahko v nedeljo, 5.3., spremljate v živo na Programu Ars in Prvem, prav tako v video prenosu na spletnih straneh RTV Slovenija
Sodobna raziskovalna umetnost misli in ustvarja naš danes in prihodnost na način, da bo ta navdihujoča in etična. Zaveda se, da so pojavi robotike, umetne inteligence in drugih tovrstnih organizmov neizbežni, zato se ne bori proti njim, temveč jih gnete in osmišlja. V marcu si v Cukrarni v Ljubljani, pa tudi na drugih lokacijah, na razstavi konSekvence – Fragmenti možnega ekosistema lahko ogledamo plodove platforme konS, dela več kot 30-ih avtoric in avtorjev, ki je v dobrih treh letih postavljala temelje sodobni umetnosti na presečišču znanosti, tehnologije in družbe. Foto: Žiga Bratoš
Petindvajseto leto zapored že na Arsu predvajamo literarne večere ob maturitetnem branju, zadnja leta pa nekatere oddaje tudi izvajamo v živo pred občinstvom, še posebej ob letošnji 60-letnici programa Ars. Poudarke iz Sofoklejeve Antigone je v oddajo Literarni večer prelil Nejc Rožman Ivančič, izvedena bo v dvorani Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana, poleg profesionalnih igralcev pa bodo v njej v vlogi zbora nastopile dijakinje Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana pod mentorstvom Andreja Jusa.
V Celje s predstavo SiTi teatra Nikoli ni prepozno prihajajo 31. Dnevi komedije, na katerih si bodo gledalci do 12. marca v tekmovalnem programu lahko ogledali 8 najboljših komedij, ki trenutno igrajo na slovenskih odrih. Čeprav je festival zelo dobro obiskan, pa bi za večji preboj prireditelji nujno potrebovali višja denarna sredstva. Foto: SiTi Teater – Mojca Fatur v monokomediji Nikoli ni prepozno
V Parizu so podelili filmske nagrade Cezar. Glavna favorita sta bila z enajstimi nominacijami film Nedolžen Louisa Garrella in z desetimi film Dvanajstega ponoči Dominika Molla – bolje jo je odnesel zadnji, ki prejel osrednje tri nagrade, za scenarij po predlogi, režijo in najboljši film. Častnega cezarja je iz rok Brada Pitta prejel David Fincher, enega izmed cezarjev pa je prejela tudi slovenska režiserka in scenaristka Urška Djukić za kratki animirani film Babičino seksualno življenje. Foto: Slovenski filmski center
Tesa Drev Juh je pred mikrofon povabila Roka Rozmana in Rožleta Bregarja, ustvarjalca dokumentarca Ena za reko: zgodba Save, zmagovalnega filma letošnjega Festivala gorniškega filma. Foto: EPA
V Berlinu se izteka 73. Berlinale. Kot pravi Ingrid Kovač Brus, ki festival spremlja, so letošnji filmski vrhunci posvečeni ljubezenskim tematikam, med njimi so dela Christiana Petzolda, Changa Leeja, Lile Aviles in Celine Song. Foto: EPA
Sinoči so se v Slovenski kinoteki začeli Dnevi etnografskega filma, mednarodni festival, ki omogoča vpogled v različne realnosti sodobnega časa in v okoliščine, ki zaznamujejo naš vsakdan. Filmi, ki jih bodo prikazali na festivalu, so nastajali po vsem svetu, od Evrope, bližnjega Vzhoda, južne in latinske Amerike, pa v različnih državah vzhodne in južne Azije. Včeraj so v Kinoteki že prikazali nizozemska kratka filma Vodne poti in Mush Room for Thought, nemški film Ohranjanje tradicije, ki prikazuje katoliške običaje v Mehiki in ZDA, zvečer pa je festival uradno odprl češki film Živa voda, za katerega je režiser Pavel Borecký odpotoval med jordanske nomade in se posvetil njihovi oskrbi z vodo. Tina Poglajen se je o programu letošnjega festivala, ki bo trajal do sobote, pogovarjala z Miho Pečetom, direktorjem festivala in strokovnim sodelavcem Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU. Foto: Žít vodu/Living Water, Pavel Borecký. Vir foto: Dnevi etnografskega filma
Na predvečer prve obletnice ruskega napada na Ukrajino je v Pomniku miru na Cerju potekal pogovor z mladim ukrajinskim pisateljem Markom Livinom, ki ga je vodila predsednica Slovenskega PEN-a Tanja Tuma. Ukrajinski avtor je podpisan pod leposlovna dela, piše pa tudi strokovne knjige o psihologiji, je predavatelj in strokovnjak s področja medijev. Svoje pripovedovanje je začel z besedami zavedanja, da so bile vse težave pred začetkom vojne nepomembne in drobne. Ob tem ga je iz njegovega maternega jezika odlično in z občutkom prevajala Andreja Kalc. Foto: Eva Furlan
Mineva leto dni od začetka ruskega napada na Ukrajino. Različne organizacije in institucije ob tem pripravljajo dogodke – v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije so tako danes odprli dve manjši razstavi, ki temo osvetljujeta prek izbranih predmetov ter skozi otroške oči. "Nekje januarja sem sama pri sebi občutila, da se bo vojna zagotovo zgodila. Večkrat sem celo sanjala, da odhajam iz neke hiše." Tako se na razstavi Ukrajina pripoveduje začne ena od 26 zgodb ukrajinskih beguncev oziroma begunk, saj je med njimi zgolj en moški. Nekatere so vojno pričakovale, druge ne, večina pa je odhod doživela kot nujo in ne izbiro. Kdaj in kako oditi in kaj spakirati? Razstava ta vprašanja osvetljuje tudi prek predmetov, ki so jih uspele vzeti s seboj v Slovenijo. Kakšno pa je doživljanje otrok? Na razstavi Mama, jaz nočem vojne pred muzejem so sopostavljene reprodukcije risb ukrajinskih otrok iz časa spopada ter poljskih otrok, ki so izkusili okupacijo nacistične Nemčije. Otroci še danes rišejo podobne motive, poudari kustosinja Katarina Jurjavčič o razstavi, ki je del skupnega poljsko-ukrajinskega projekta 1939-45 POLJSKA/2022 UKRAJINA. Leto po začetku napada, ko morda naše sočutje in pozornost že upadata, je prav otroško doživljanje s svojo univerzalnostjo in brezčasnostjo ganljiv protivojni manifest. Foto: Sofiia, 15 let, Korosten, izsek dela z rastave Mama, jaz nočem vojne
100-letnico rojstva našega najpomembnejšega predstavnika partizanske lirike Karla Destovnika Kajuha smo obeležili lani 13. decembra, leto 2023 pa je vlada razglasila za Kajuhovo leto. Slavnostna akademija Samo en cvet, ki sta jo organizirala Ministrstvo za kulturo in Ustanova Franca Rozmana – Staneta, je napolnila Linhartovo dvorano Cankarjevega doma. Foto: zajem posnetka prireditve na TV SLO 2
Tomaž Brejc velja za enega najpomembnejših slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, verjetno pa je tudi eden bolj priljubljenih. S svojim širokim pristopom in zanosom k temam iz sveta umetnosti pritegne tudi laike. Tako bo nedvomno lepo sprejeto tudi njegovo novo monumentalno delo – Čas prebujenja : slovenska umetnost 1880-1918, ki so ga z založbo Beletrina predstavili v polnem avditoriju Narodne galerije v Ljubljani. V ponedeljek, 16. novembra 1896 ob treh popoldne, se je v salonu hotela »pri Maliču« vršilo prvo predvajanje »živečih fotografij« v Ljubljani in med njimi so gledalci videli Lumièrov Prihod brzovlaka na postajo La Ciotat: leto po tem, ko je bil filmček posnet. Tomaž Brejc nas v svojo novo knjigo ne uvede z likovno umetnostjo – temveč s filmom in tako nakaže svoj pristop. Zanima ga duhovni relief tega časa, širjava predstav, ki niso samo likovne, pravi in dodaja, da se ni osredinjal na kanon slovenske zgodovine umetnosti. Kot pri pahljači se pred bralcem razpirajo različni zorni koti obravnavanega obdobja, spoznamo se tudi z ozadji ustvarjanja umetnikov in izriše se rojevanje slovenskega likovnega modernizma v razponu od algoričnega realizma bratov Šubic do Jakopičevega barvnega izraza. Z impresionisti je tedaj v ospredje stopala sama likovnost, pri njenem raziskovanju pa je bila ključna krajina. Ikonizacija krajine je tako naslov enega od treh večjih sklopov knjige, prvi in zadnji pa sta Moderna estetska kultura in Prizori iz modernega življenja. Del modernega življenja pa je pri nas tedaj v večji meri postajala likovna umetnost, tudi z leta 1908 zgrajenim Jakopičevim paviljonom. Politične in družbene razsežnosti, zgodovinske podrobnosti, tedanji odzivi medijev, pisma in besede umetnikov … vse to in še kaj preplete Brejc v svojem delu, ki pa ga zazanamuje tudi oseben pristop in poskus vživljanja v tedanje doživljanje del. Da je o res obsežnem delu težko strniti misli, je pokazala tudi predstavitev – po Brejčevem uvodnem predavanju je sledil še pogovor v katerem je ob Brejcu sodeloval še Andrej Smrekar, prvi bralec in komentator monografije. Tomaž Brejc pa že piše nadaljevanje o času ekspresionizma, knjiga naj bi prav tako izšla pri založbi Beletrina. Foto: Nina Pernat, vir: založba Beletrina
Kar 40 odstotkov učencev na svetu nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki ga govori ali razume, poudarjajo pri UNESCU. Čeprav je to še vedno velik problem, pa se kaže napredek pri razumevanju pomena večjezičnega izobraževanja. Temu je namenjen tudi današnji mednarodni dan maternega jezika, ki poteka na temo večjezično izobraževanje - potreba po spremembi izobraževanja. V Sloveniji se potreba po takšnem izobraževanju najbolj kaže pri romskih otrocih in otrocih priseljencev.
Berlin je ta hip filmska prestolnica, gosti svoj 73. filmski festival. Tudi letos se ga udeležujejo predstavniki Slovenskega filmskega centra in številni cineasti – Urša Menart tam predstavlja nastajajoči film Vse, kar je narobe s tabo, Ivan Gergolet na tržnici igrani prvenec Mož brez krivde, prav danes pa poteka tudi prireditev Knjige na Berlinalu – med romani, ki jih producentom predstavljajo kot potencialno zanimive za film, je tudi odličen avtofikcijski roman Dijane Matković Zakaj ne pišem. V središču festivala pa so seveda filmi – nekaj si jih je pogledala Ingrid Kovač Brus. Foto: zajem zaslona prispevka TV Slovenija
V nedeljo, 19. februarja, bo v ljubljanski Cukrarni nastopil mednarodni trio pianista Marka Črnčeca. Z njim bosta še bobnar Kristijan Krajnčan in kontrabasist Josh Ginsburg. Koncert bo posvečen glasbi legendarnega komponista Mojmirja Sepeta. Tudi v video prenosu!
Mag. Monika Kartin je postala prejemnica Mantuanijeve nagrade za leto 2022, najvišjega stanovskega priznanja na področju muzikologije na Slovenskem, ki jo Slovensko muzikološko društvo podeljuje bienalno od leta 2004. Priznanje je prejela na slovesnosti ob 30-letnici Slovenskega muzikološkega društva, ki je potekala 15. 2. 2023 v atriju ZRC SAZU v Ljubljani. Predlog za podelitev nagrade, ki ga je soglasno potrdila petčlanska komisija, je podal prof. dr. Matjaž Barbo, tudi slavnostni govornik na proslavi ob 30-letnici društva. V predlogu je med drugim zapisal, da je Monika Kartin "z bogatim delovanjem na področju širše pojmovane muzikologije pomembno, morda celo ključno zaznamovala slovensko glasbeno življenje in kulturo nasploh". Foto: Saša Krajnc
S filmom ameriške režiserke Rebecce Miller Prišla je k meni se v Berlinu začenja 73. mednarodni filmski festival, ki je med vsemi velikimi festivali politično najbolj angažiran. In tako bo tudi letos. Berlin se bo za deset dni spremenil v filmsko prestolnico, a le 18 celovečernih filmov se bo potegovalo za zlatega medveda – med njimi so animirani in dokumentarni filmi, komedije, drame in drugi žanri. Med prvimi se bo na Berlinalu zavrtel morda najbolj pričakovani film – dokumentarni Superpower Seana Penna in Aarona Kaufmana, ki sta ga posnela v Ukrajini. "To je film, ki je nastal v težavnih okoliščinah, prikazuje pa tudi vlogo umetnikov in umetnosti v težkih časih," pravi umetniški direktor Carlo Chatrian, direktorica Mariette Rissenbeer pa dodaja, da pripravljajo posebne dogodke, ki bodo povezani z vojno v Ukrajini in revolucijo v Iranu. "Poudarila bi rada, da bo letošnji berlinale modro-rumen, saj se vsi zelo zavedamo vojne, ki se je pred skoraj letom dni začela v Ukrajini." Berlinale pa sestavljajo številni spremljevalni dogodki; na koprodukcijski tržnici bo svoj novi film v nastajanju predstavila Urša Menart, na sejmu se bo zavrtel prvenec Ivana Gergoleta Mož brez krivde, pisateljica Dijana Matković pa se je s svojim odličnim avtofikcijskim romanom Zakaj ne pišem uvrstila na poseben dogodek, namenjen knjigam, iz katerih bi lahko nastali filmi. Festival bo trajal vse do prihodnje sobote, ko bo eden izmed tekmovalnih filmov iz rok predsednice žirije Kristen Stewart prejel zlatega medveda. Lani je zlatega medveda dobila katalonska režiserka Carla Simón, pogovor z njo lahko slišite v oddaji Razgledi in razmisleki. Foto: EPA
Neveljaven email naslov