Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Ali tudi danes obstaja strah pred »izrojeno umetnostjo«? Pred »nižjimi« rasami?« sprašuje predstava Matjaža Zupančiča.
Dva mlada slikarja, Adolf Hitler in Viktor Karlstein, se želita vpisati na Akademijo likovnih umetnosti na Dunaju, ampak jima ne uspe. Veliko pozneje, leta 1944, sta oba v Berlinu: Hitler je postal firer, Karlstein pa znanstvenik, ki konstruira novi monstruozni bitji, moškega in žensko. Tako se začne opis zgodbe satirične drame Nova rasa, ki jo bodo nocoj krstno uprizorili na odru ljubljanske Male drame. Gre za najnovejše besedilo petkratnega Grumovega nagrajenca Matjaža Zupančič, ki je besedilo tudi režiral. Nova rasa nacistični odnos do tako imenovane »izrojene umetnosti« poveže z idejo nadčloveka, hkrati pa s satirično obravnavo stremi k premisleku sodobnih pojavov rasizma, šovinizma in ksenofobije.
»Ali tudi danes obstaja strah pred »izrojeno umetnostjo«? Pred »nižjimi« rasami?« sprašuje predstava Matjaža Zupančiča.
Dva mlada slikarja, Adolf Hitler in Viktor Karlstein, se želita vpisati na Akademijo likovnih umetnosti na Dunaju, ampak jima ne uspe. Veliko pozneje, leta 1944, sta oba v Berlinu: Hitler je postal firer, Karlstein pa znanstvenik, ki konstruira novi monstruozni bitji, moškega in žensko. Tako se začne opis zgodbe satirične drame Nova rasa, ki jo bodo nocoj krstno uprizorili na odru ljubljanske Male drame. Gre za najnovejše besedilo petkratnega Grumovega nagrajenca Matjaža Zupančič, ki je besedilo tudi režiral. Nova rasa nacistični odnos do tako imenovane »izrojene umetnosti« poveže z idejo nadčloveka, hkrati pa s satirično obravnavo stremi k premisleku sodobnih pojavov rasizma, šovinizma in ksenofobije.
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov