Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
Med literarnimi oddajami, ki jih pripravlja Uredništvo za kulturo Programa Ars, v tem tednu izstopajo obletnice Georgea Bernarda Shawa, Williama Wordswortha in Harolda Pintarja ter sveženj odmevov na koroški plebiscit v delih Prežihovega Voranca, Ivana Preglja in Petra Moharja.
Niz oktobrskih Humoresk tega tedna ob 70. obletnici smrti irskega pisatelja in dramatika Georgea Bernarda Shawa začenja kratka komedija Črna dama iz sonetov. Postavljena je na konec 16. stoletja, v njej pa nastopa William Shakespeare, ki pa namesto na svojo skrivnostno temno muzo, naleti na kraljico Elizabeto. Oddajo smo poiskali globoko v bogatih radijskih arhivih, leta 1978 so v njej nastopili Majda Potokar, Majolka Šuklje, Boris Juh in Brane Grubar.
Francoski filozof in literarni teoretik Roland Barthes je z Dnevnikom žalovanja v fragmentih, ki se gibljejo med impresijami in analizami, intuitivnostjo in filozofsko mislijo, ustvaril ganljiv spomenik pokojni materi. A konkretna osebna izkušnja prerašča v univerzalno.
Članek v The New York Timesu je avstralskega pisatelja Geralda Murnana, rojenega leta 1939, pred dvema letoma označil za »največjega živečega angleškega pišočega pisatelja, za katerega večina še ni slišala«. A kdo sploh je ta pisatelj, ki v duhu fenomenologov raziskuje zmožnosti in funkcije zavesti, uma in spomina in se »bolj kot na verodostojen prikaz zunanjih okoliščin osredotoča na umske procese«? Odgovor na vprašanje ponuja Literarni portret, ki ga je pripravil Andrej Pleterski.
Spomladi je minilo 250 let od rojstva pesnika narave Williama Wordswortha, enega izmed treh začetnikov romantike v evropski književnosti in od leta 1843 do smrti leta 1850 uradnega pesnika angleške kraljevine. Andrej Arko, prevajalec, ki je pred štirimi desetletji že pripravil izbor Wordsworthove poezije za knjižno zbirko Liriko, ga v Literarnem večeru predstavlja s poezijo, ki v slovenščino doslej še ni bila prevedena.
Pred 90 leti rojeni Harold Pinter, eden najpomembnejših gledaliških ustvarjalcev 20. stoletja, je pisal pesmi, prozo, eseje, radijske in televizijske igre, predvsem pa se je v zgodovino svetovne književnosti zapisal z nekaj deset gledališkimi igrami. Te so pogosto skrivnostne, nejasne, duhovite, nikoli pa lahkotne in nezahtevne. Literarni večer o njem z odlomki iz dram Servirc v prevodu Zdravka Duše, Hišnik v prevodu Janka Modra, Prevara v prevodu Dušana Tomšeta in V prah se povrneš v prevodu Darje Dominkuš je leta 2010 pripravila Staša Grahek.
Dogajanje na Koroškem pred stotimi leti je v književnosti močno odmevalo. Prežihov Voranc v romanu iz prevratnih dni Požganica pripoveduje o dogajanju med koncem prve svetovne vojne in plebiscitom leta 1920. Ob tem razmišlja tudi o razmerju med nacionalnim in socialnim in v polnosti izpostavlja eno izmed težavnejših vprašanj slovenske nacionalne zgodovine. Prežihov primorski vrstnik Ivan Pregelj je bralca povesti Umreti nočejo! s podnaslovom Zgodbe slovenske bolečine na Koroškem ponesel na obe strani današnje Koroške. Peter Mohar pa je koroški plebiscit doživel kot hlapec na slovenski, a nemškutarski kmetiji v Podgradu v Podjuni. V knjigi Med nebom in peklom se iz zornega kota malega človeka spominja dogajanja vse do konca leta 1920, ko so se po plebiscitni zmagi že začela napovedovati nova stališča nemške politike do koroških Slovencev – povsem nasprotna obljubam izpred plebiscita. Odlomki bodo 10. in 11. oktobra objavljeni v sobotnih oddajah Izbrana proza in Literarni nokturno ter v nedeljski Spomini, pisma in potopisi.
Literarne oddaje med 4. in 10. oktobrom 2020
Nedelja, 4. oktober
14.05 Humoreska tega tedna: George Bernard Shaw: Črna dama iz sonetov
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Roland Barthes: Dnevnik žalovanja
22.05 Literarni portret: Gerald Murnane
23.50 Literarni nokturno: Uroš Marolt: Jezdeci pozabePonedeljek, 5. oktober
23.50 Literarni nokturno: Kenneth Rexroth: Skrita LedaTorek, 6. oktober
21.00 Literarni večer (Arsovo domače branje): William Wordsworth
23.50 Literarni nokturno: Peter Stamm: Gospodova večerjaSreda, 7. oktober
11.05 Literarna matineja: Newyorška pesniška šola
23.50 Literarni nokturno: Gregor Papež: Dve sliki v posteljiČetrtek, 8. oktober
23.50 Literarni nokturno: Tatjana Jamnik: ŽelodPetek, 9. oktober
23.50 Literarni nokturno: Franziska zu Rewentlow: Mi, špijoniSobota, 10. oktober
18.00 Izbrana proza: Prežihov Voranc: Požganica
23.50 Literarni nokturno: Ivan Pregelj: Umreti nočejo
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
Med literarnimi oddajami, ki jih pripravlja Uredništvo za kulturo Programa Ars, v tem tednu izstopajo obletnice Georgea Bernarda Shawa, Williama Wordswortha in Harolda Pintarja ter sveženj odmevov na koroški plebiscit v delih Prežihovega Voranca, Ivana Preglja in Petra Moharja.
Niz oktobrskih Humoresk tega tedna ob 70. obletnici smrti irskega pisatelja in dramatika Georgea Bernarda Shawa začenja kratka komedija Črna dama iz sonetov. Postavljena je na konec 16. stoletja, v njej pa nastopa William Shakespeare, ki pa namesto na svojo skrivnostno temno muzo, naleti na kraljico Elizabeto. Oddajo smo poiskali globoko v bogatih radijskih arhivih, leta 1978 so v njej nastopili Majda Potokar, Majolka Šuklje, Boris Juh in Brane Grubar.
Francoski filozof in literarni teoretik Roland Barthes je z Dnevnikom žalovanja v fragmentih, ki se gibljejo med impresijami in analizami, intuitivnostjo in filozofsko mislijo, ustvaril ganljiv spomenik pokojni materi. A konkretna osebna izkušnja prerašča v univerzalno.
Članek v The New York Timesu je avstralskega pisatelja Geralda Murnana, rojenega leta 1939, pred dvema letoma označil za »največjega živečega angleškega pišočega pisatelja, za katerega večina še ni slišala«. A kdo sploh je ta pisatelj, ki v duhu fenomenologov raziskuje zmožnosti in funkcije zavesti, uma in spomina in se »bolj kot na verodostojen prikaz zunanjih okoliščin osredotoča na umske procese«? Odgovor na vprašanje ponuja Literarni portret, ki ga je pripravil Andrej Pleterski.
Spomladi je minilo 250 let od rojstva pesnika narave Williama Wordswortha, enega izmed treh začetnikov romantike v evropski književnosti in od leta 1843 do smrti leta 1850 uradnega pesnika angleške kraljevine. Andrej Arko, prevajalec, ki je pred štirimi desetletji že pripravil izbor Wordsworthove poezije za knjižno zbirko Liriko, ga v Literarnem večeru predstavlja s poezijo, ki v slovenščino doslej še ni bila prevedena.
Pred 90 leti rojeni Harold Pinter, eden najpomembnejših gledaliških ustvarjalcev 20. stoletja, je pisal pesmi, prozo, eseje, radijske in televizijske igre, predvsem pa se je v zgodovino svetovne književnosti zapisal z nekaj deset gledališkimi igrami. Te so pogosto skrivnostne, nejasne, duhovite, nikoli pa lahkotne in nezahtevne. Literarni večer o njem z odlomki iz dram Servirc v prevodu Zdravka Duše, Hišnik v prevodu Janka Modra, Prevara v prevodu Dušana Tomšeta in V prah se povrneš v prevodu Darje Dominkuš je leta 2010 pripravila Staša Grahek.
Dogajanje na Koroškem pred stotimi leti je v književnosti močno odmevalo. Prežihov Voranc v romanu iz prevratnih dni Požganica pripoveduje o dogajanju med koncem prve svetovne vojne in plebiscitom leta 1920. Ob tem razmišlja tudi o razmerju med nacionalnim in socialnim in v polnosti izpostavlja eno izmed težavnejših vprašanj slovenske nacionalne zgodovine. Prežihov primorski vrstnik Ivan Pregelj je bralca povesti Umreti nočejo! s podnaslovom Zgodbe slovenske bolečine na Koroškem ponesel na obe strani današnje Koroške. Peter Mohar pa je koroški plebiscit doživel kot hlapec na slovenski, a nemškutarski kmetiji v Podgradu v Podjuni. V knjigi Med nebom in peklom se iz zornega kota malega človeka spominja dogajanja vse do konca leta 1920, ko so se po plebiscitni zmagi že začela napovedovati nova stališča nemške politike do koroških Slovencev – povsem nasprotna obljubam izpred plebiscita. Odlomki bodo 10. in 11. oktobra objavljeni v sobotnih oddajah Izbrana proza in Literarni nokturno ter v nedeljski Spomini, pisma in potopisi.
Literarne oddaje med 4. in 10. oktobrom 2020
Nedelja, 4. oktober
14.05 Humoreska tega tedna: George Bernard Shaw: Črna dama iz sonetov
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Roland Barthes: Dnevnik žalovanja
22.05 Literarni portret: Gerald Murnane
23.50 Literarni nokturno: Uroš Marolt: Jezdeci pozabePonedeljek, 5. oktober
23.50 Literarni nokturno: Kenneth Rexroth: Skrita LedaTorek, 6. oktober
21.00 Literarni večer (Arsovo domače branje): William Wordsworth
23.50 Literarni nokturno: Peter Stamm: Gospodova večerjaSreda, 7. oktober
11.05 Literarna matineja: Newyorška pesniška šola
23.50 Literarni nokturno: Gregor Papež: Dve sliki v posteljiČetrtek, 8. oktober
23.50 Literarni nokturno: Tatjana Jamnik: ŽelodPetek, 9. oktober
23.50 Literarni nokturno: Franziska zu Rewentlow: Mi, špijoniSobota, 10. oktober
18.00 Izbrana proza: Prežihov Voranc: Požganica
23.50 Literarni nokturno: Ivan Pregelj: Umreti nočejo
Ukrajina in Slovenija imata skupno Unescovo območje naravne dediščine: bukove pragozdove. Ukrajina ima kar sedem območij vpisanih na Unscove sezname. Mesto Lvov, denimo, je stičišče vzhodne in zahodne kulture z elementi obeh svetov, ukrajinske lesene cerkve so dediščina celotnega človeštva. Kulturna dediščina je v oboroženih spopadih velikokrat tarča, saj predstavlja materialni okvir za identitete tam živečih ljudi. Zaposleni v muzejih in kulturnih ustanovah so ob začetku vojne skušali zaščititi, kar je bilo mogoče, del artefaktov so skrili tudi na Poljskem. Kaj se bo zgodilo s kulturno dediščino v Ukrajini, v tem trenutku ne ve nihče. Blaž Mazi
Po tem, ko so decembra v Moderni galeriji tudi uradno potrdili, da bo Slovenijo na letošnjem Beneškem bienalu zastopal slikar Marko Jakše, so slovenski paviljon v kavarni Moderne galerije uradno predstavili Judita Krivec Dragan, sekretarka na Ministrstvu za kulturo, direktor Moderne galerije dr. Aleš Vaupotič in kustos slovenskega paviljona dr. Robert Simonišek. Ob lanskoletni novici, da bo Slovenijo letos zastopal Marko Jakše, so se v javnosti pojavila tudi ugibanja glede lokacije paviljona, ki se je v preteklih nekaj izvedbah bienala nahajal v glavnih prostorih Arzenala. Prostor je težko zagotoviti, še zlasti za več let, saj se je treba dogovarjati vsako leto znova, pravi Judita Krivec Dragan. Nadaljuje, da se bomo tudi letos predstavili v sklopu Arzenala, četudi na drugi lokaciji. Dela Marka Jakšeta, ki se v javnosti ne pojavlja, se sicer dobro povezujejo s temo domišljije in nadrealizma, ki ju je kuratorka Cecilia Alemani letos postavila v ospredje, izziv pa je bil izbrati dela iz njegovega obsežnega opusa. Na ogled bodo slike iz zadnjih dveh desetletij, kot pravi kurator Robert Simonišek sta z umetnikom v ospredje postavila domišljijo kot tako. Postavitev bodo opremili s posebnimi svetlobnimi elementi in peskom, je kurator še pojasnil glede paviljona, ki bo v Benetkah svoja vrata odprl 21. aprila.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Nocoj ob 19:30 se Simfonični orkester RTV Slovenija vrača v svoj koncertni cikel Kromatika – tokrat z mlado domačo solistično zasedbo in dirigentom Raoulom Grüneisom. Koncert boste lahko spremljali tudi v neposrednem prenosu na Arsu.
"Ustvariti moramo nove zgodbe, sicer jih bo za nas ustvaril ruski okupator," pravi ukrajinska pesnica, scenaristka, esejistka in novinarka Ljuba Jakimčuk. Rodila se je v luganski regiji, a že dolgo časa živi v Kijevu. Pesmi Ljube Jakimčuk so prevedene v angleščino, švedščino, nemščino, francoščino, poljščino, hebrejščino, slovaščino in ruščino, njeni eseji pa v angleščino in švedščino. Z njo se je za Svet kulture pogovarjal Vlado Motnikar. "Veliko intervjujev dajem. Občasno pišem članke za vzhodne medije, Slovenijo, Veliko Britanijo in druge države. Ni lahko pisati, že s fikcijo je problem, kaj šele s poezijo. A imamo odgovornost in kultura lahko pomaga kot nekakšna vedenjska terapija. Morali bomo ustvariti nove zgodbe, sicer jih bo za nas ustvaril sovražnik. Ruska propaganda je obsežna, zato uporabljamo pripovedovanje zgod, da ljudem pojasnjujemo, kaj se dogaja. Moji intervjuji so del informacijske vojne in informacijska vojna je prav tako del prave vojne," dodaja Jakimčuk.
Petintridesetletni umetnik Jacopo Cardillo, z umetniškim vzdevkom Jago, velja za enega najbolj popularnih sodobnih italijanskih kiparjev. Na facebooku ima 300.000 sledilcev, na instagramu: dvakrat toliko. To ne vpliva name – nam pove kipar, po rodu iz lacijskega mesta Frosinone, ki je po študiju v Neaplju odprl svojo delavnico v Rimu. – V vsakdanjem življenju še naprej počnem vse tako kot drugi: zjutraj vstanem, grem na wc, se oblečem in odidem na delo. Pri doseganju ciljev mi pomaga dvoje: obkrožam se z ljudmi, ki so boljši od sebe, in sem prizadeven. Na razstavi v nekdanjem rimskem domovanju Napoleonove matere Letizie – v Palači Bonaparte na Beneškem trgu – je na ogled 20 Jagovih umetnin. Z njim se za začetek ustaviva pred skupino tridesetih, skoraj identičnih človeških src iz bele keramike. "Delo za mojim hrbtom … No, če bi fotografirali teh 30 src enega za drugim ter potem slike na hitro preleteli, bi zagledali utripajoče srce. Vsa ta srca so si različna. Iskal sem način, kako bi keramiko spravil v gibanje." In res jo je – tudi z video posnetki utripajočih keramičnih src. Projekcije kiparjenja in klesanja razstavljenih del nas spremljajo še skozi ostale prostore. Umetninam je skupen bogato zgodovinsko in umetnostno referenčno zaledje. Denimo pri skulpturi Excalibur, kjer pa v živo skalo ni vklenjen meč, temveč marmorni puškomitraljez. V temačnem templju odkrijemo njegovo postarano Venero, s svojevrstnim pristopom k iskanju lepote telesa. V osrčju razstave je doprsni kip Benedikta XVI.: Jago ga je pri dvaindvajsetih izklesal v slavilnem slogu in papeškem ogrinjalu, toda ko se je Ratzinger leta 2013 umaknil, je svojo stvaritev ponovno obklesal: ostal je pretresljiv kip golega, starega, presušenega moža. Nekdanje delo z naslovom Habemus papam je tako postalo surovina in vir za novo umetnino, ki zdaj nosi ime Habemus hominem. – Jago pa je ustvaril tudi svoj Pieta', ki ga je umestil v najsvetlejšo od razstavnih dvoran. Michelangelovskega navdiha ne skriva, toda pravi, da ga ni zanimala nabožna podoba. "Pieteta – usmiljenje – je čustvo, ki je skupno meni, vam in drugim. Hotel sem spregovoriti o očetovski ljubezni, in to sem storil prav s to estetsko kompozicijo. Seveda pa mora vsak v njej videti tisto, kar hoče. " Saj: in ker je tudi italijansko javnost v minulih tednih povleklo v zaskrbljenost glede vojne v Ukrajini, Jagove umetnine navdajajo s stisko – ali bolje, čeprav protislovno rečeno: z lepoto stiske.
Petintridesetletni umetnik Jacopo Cardillo, z umetniškim vzdevkom Jago, velja za enega najbolj popularnih sodobnih italijanskih kiparjev. Na facebooku ima 300.000 sledilcev, na instagramu: dvakrat toliko. To ne vpliva name – nam pove kipar, po rodu iz lacijskega mesta Frosinone, ki je po študiju v Neaplju odprl svojo delavnico v Rimu. – V vsakdanjem življenju še naprej počnem vse tako kot drugi: zjutraj vstanem, grem na wc, se oblečem in odidem na delo. Pri doseganju ciljev mi pomaga dvoje: obkrožam se z ljudmi, ki so boljši od sebe, in sem prizadeven. Na razstavi v nekdanjem rimskem domovanju Napoleonove matere Letizie – v Palači Bonaparte na Beneškem trgu – je na ogled 20 Jagovih umetnin. Z njim se za začetek ustaviva pred skupino tridesetih, skoraj identičnih človeških src iz bele keramike. "Delo za mojim hrbtom … No, če bi fotografirali teh 30 src enega za drugim ter potem slike na hitro preleteli, bi zagledali utripajoče srce. Vsa ta srca so si različna. Iskal sem način, kako bi keramiko spravil v gibanje." In res jo je – tudi z video posnetki utripajočih keramičnih src. Projekcije kiparjenja in klesanja razstavljenih del nas spremljajo še skozi ostale prostore. Umetninam je skupen bogato zgodovinsko in umetnostno referenčno zaledje. Denimo pri skulpturi Excalibur, kjer pa v živo skalo ni vklenjen meč, temveč marmorni puškomitraljez. V temačnem templju odkrijemo njegovo postarano Venero, s svojevrstnim pristopom k iskanju lepote telesa. V osrčju razstave je doprsni kip Benedikta XVI.: Jago ga je pri dvaindvajsetih izklesal v slavilnem slogu in papeškem ogrinjalu, toda ko se je Ratzinger leta 2013 umaknil, je svojo stvaritev ponovno obklesal: ostal je pretresljiv kip golega, starega, presušenega moža. Nekdanje delo z naslovom Habemus papam je tako postalo surovina in vir za novo umetnino, ki zdaj nosi ime Habemus hominem. – Jago pa je ustvaril tudi svoj Pieta', ki ga je umestil v najsvetlejšo od razstavnih dvoran. Michelangelovskega navdiha ne skriva, toda pravi, da ga ni zanimala nabožna podoba. "Pieteta – usmiljenje – je čustvo, ki je skupno meni, vam in drugim. Hotel sem spregovoriti o očetovski ljubezni, in to sem storil prav s to estetsko kompozicijo. Seveda pa mora vsak v njej videti tisto, kar hoče. " Saj: in ker je tudi italijansko javnost v minulih tednih povleklo v zaskrbljenost glede vojne v Ukrajini, Jagove umetnine navdajajo s stisko – ali bolje, čeprav protislovno rečeno: z lepoto stiske.
V ponedeljek se je pričel letošnji cikel sodobne glasbe Zvokotok, ki ga je tokrat oblikoval Sreven Loy, dirigent, skladatelj, strasten promotor nove glasbe v Sloveniji. Z njim smo se pogovarjali o zasnovi letošnje koncertne serije ter o njegovem delu z asnamblom Neofonía in Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije.
Odprtje ljubljanske Cukrarne je bilo lani nedvomno dogodek leta na kulturnem področju. Usmeritve novega prostora je tedaj nakazala razstava Čudovitost spomina, zdaj pa se z obsežno skupinsko razstavo Vračanje pogleda posvečajo umetnicam, ki v Sloveniji delujejo od devetdesetih let preteklega stoletja do danes. Žal je tema žensk in umetnic še vedno aktualna, pravi umetniška vodja Cukrarne Alenka Gregorič, ki je razstavo zasnovala v sodelovanju s še tremi kuratorkami – Maro Anjoli Vujić, Matejo Podlesnik in Alenko Trebušak. Na ogled so postavile dela skoraj šestdesetih ustvarjalk v različnih medijih – od slik, skulptur, videov, performansov, intervencij in zvočnih dogodkov, pestre pa so tudi obravnavane teme, ki so razdeljene v štiri sklope: urbana in naravna krajina, telo oziroma figura, umetnostni sistem in družbeno politično okolje. Ti sklopi niso strogo začrtani in se med seboj prepletajo. Tudi zgodovino umetnosti vse preveč določa moški pogled, je ena izmed misli razstave, ki se z naslovom naslanja na knjigo Johna Bergerja Načini gledanja, v kateri se pisec sprašuje o pogledih na žensko v zgodovini umetnosti, ko je bila pogosto upodobljena kot objekt poželenja.
Kulturni center bar Cukrarna v Ljubljani nadaljuje koncertno sodelovanje s tretjim programom Radia Slovenija – programom Ars. Tokrat bosta v ospredju glas mlade pevke in vibrafon – Ajda Stina Turek in Vid Jamnik bosta na koncertu predstavila svoj skupni projekt, album Rajska ptica.
Neveljaven email naslov