Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
Med literarnimi oddajami, ki jih pripravlja Uredništvo za kulturo Programa Ars, v tem tednu izstopajo obletnice Georgea Bernarda Shawa, Williama Wordswortha in Harolda Pintarja ter sveženj odmevov na koroški plebiscit v delih Prežihovega Voranca, Ivana Preglja in Petra Moharja.
Niz oktobrskih Humoresk tega tedna ob 70. obletnici smrti irskega pisatelja in dramatika Georgea Bernarda Shawa začenja kratka komedija Črna dama iz sonetov. Postavljena je na konec 16. stoletja, v njej pa nastopa William Shakespeare, ki pa namesto na svojo skrivnostno temno muzo, naleti na kraljico Elizabeto. Oddajo smo poiskali globoko v bogatih radijskih arhivih, leta 1978 so v njej nastopili Majda Potokar, Majolka Šuklje, Boris Juh in Brane Grubar.
Francoski filozof in literarni teoretik Roland Barthes je z Dnevnikom žalovanja v fragmentih, ki se gibljejo med impresijami in analizami, intuitivnostjo in filozofsko mislijo, ustvaril ganljiv spomenik pokojni materi. A konkretna osebna izkušnja prerašča v univerzalno.
Članek v The New York Timesu je avstralskega pisatelja Geralda Murnana, rojenega leta 1939, pred dvema letoma označil za »največjega živečega angleškega pišočega pisatelja, za katerega večina še ni slišala«. A kdo sploh je ta pisatelj, ki v duhu fenomenologov raziskuje zmožnosti in funkcije zavesti, uma in spomina in se »bolj kot na verodostojen prikaz zunanjih okoliščin osredotoča na umske procese«? Odgovor na vprašanje ponuja Literarni portret, ki ga je pripravil Andrej Pleterski.
Spomladi je minilo 250 let od rojstva pesnika narave Williama Wordswortha, enega izmed treh začetnikov romantike v evropski književnosti in od leta 1843 do smrti leta 1850 uradnega pesnika angleške kraljevine. Andrej Arko, prevajalec, ki je pred štirimi desetletji že pripravil izbor Wordsworthove poezije za knjižno zbirko Liriko, ga v Literarnem večeru predstavlja s poezijo, ki v slovenščino doslej še ni bila prevedena.
Pred 90 leti rojeni Harold Pinter, eden najpomembnejših gledaliških ustvarjalcev 20. stoletja, je pisal pesmi, prozo, eseje, radijske in televizijske igre, predvsem pa se je v zgodovino svetovne književnosti zapisal z nekaj deset gledališkimi igrami. Te so pogosto skrivnostne, nejasne, duhovite, nikoli pa lahkotne in nezahtevne. Literarni večer o njem z odlomki iz dram Servirc v prevodu Zdravka Duše, Hišnik v prevodu Janka Modra, Prevara v prevodu Dušana Tomšeta in V prah se povrneš v prevodu Darje Dominkuš je leta 2010 pripravila Staša Grahek.
Dogajanje na Koroškem pred stotimi leti je v književnosti močno odmevalo. Prežihov Voranc v romanu iz prevratnih dni Požganica pripoveduje o dogajanju med koncem prve svetovne vojne in plebiscitom leta 1920. Ob tem razmišlja tudi o razmerju med nacionalnim in socialnim in v polnosti izpostavlja eno izmed težavnejših vprašanj slovenske nacionalne zgodovine. Prežihov primorski vrstnik Ivan Pregelj je bralca povesti Umreti nočejo! s podnaslovom Zgodbe slovenske bolečine na Koroškem ponesel na obe strani današnje Koroške. Peter Mohar pa je koroški plebiscit doživel kot hlapec na slovenski, a nemškutarski kmetiji v Podgradu v Podjuni. V knjigi Med nebom in peklom se iz zornega kota malega človeka spominja dogajanja vse do konca leta 1920, ko so se po plebiscitni zmagi že začela napovedovati nova stališča nemške politike do koroških Slovencev – povsem nasprotna obljubam izpred plebiscita. Odlomki bodo 10. in 11. oktobra objavljeni v sobotnih oddajah Izbrana proza in Literarni nokturno ter v nedeljski Spomini, pisma in potopisi.
Literarne oddaje med 4. in 10. oktobrom 2020
Nedelja, 4. oktober
14.05 Humoreska tega tedna: George Bernard Shaw: Črna dama iz sonetov
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Roland Barthes: Dnevnik žalovanja
22.05 Literarni portret: Gerald Murnane
23.50 Literarni nokturno: Uroš Marolt: Jezdeci pozabePonedeljek, 5. oktober
23.50 Literarni nokturno: Kenneth Rexroth: Skrita LedaTorek, 6. oktober
21.00 Literarni večer (Arsovo domače branje): William Wordsworth
23.50 Literarni nokturno: Peter Stamm: Gospodova večerjaSreda, 7. oktober
11.05 Literarna matineja: Newyorška pesniška šola
23.50 Literarni nokturno: Gregor Papež: Dve sliki v posteljiČetrtek, 8. oktober
23.50 Literarni nokturno: Tatjana Jamnik: ŽelodPetek, 9. oktober
23.50 Literarni nokturno: Franziska zu Rewentlow: Mi, špijoniSobota, 10. oktober
18.00 Izbrana proza: Prežihov Voranc: Požganica
23.50 Literarni nokturno: Ivan Pregelj: Umreti nočejo
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
Med literarnimi oddajami, ki jih pripravlja Uredništvo za kulturo Programa Ars, v tem tednu izstopajo obletnice Georgea Bernarda Shawa, Williama Wordswortha in Harolda Pintarja ter sveženj odmevov na koroški plebiscit v delih Prežihovega Voranca, Ivana Preglja in Petra Moharja.
Niz oktobrskih Humoresk tega tedna ob 70. obletnici smrti irskega pisatelja in dramatika Georgea Bernarda Shawa začenja kratka komedija Črna dama iz sonetov. Postavljena je na konec 16. stoletja, v njej pa nastopa William Shakespeare, ki pa namesto na svojo skrivnostno temno muzo, naleti na kraljico Elizabeto. Oddajo smo poiskali globoko v bogatih radijskih arhivih, leta 1978 so v njej nastopili Majda Potokar, Majolka Šuklje, Boris Juh in Brane Grubar.
Francoski filozof in literarni teoretik Roland Barthes je z Dnevnikom žalovanja v fragmentih, ki se gibljejo med impresijami in analizami, intuitivnostjo in filozofsko mislijo, ustvaril ganljiv spomenik pokojni materi. A konkretna osebna izkušnja prerašča v univerzalno.
Članek v The New York Timesu je avstralskega pisatelja Geralda Murnana, rojenega leta 1939, pred dvema letoma označil za »največjega živečega angleškega pišočega pisatelja, za katerega večina še ni slišala«. A kdo sploh je ta pisatelj, ki v duhu fenomenologov raziskuje zmožnosti in funkcije zavesti, uma in spomina in se »bolj kot na verodostojen prikaz zunanjih okoliščin osredotoča na umske procese«? Odgovor na vprašanje ponuja Literarni portret, ki ga je pripravil Andrej Pleterski.
Spomladi je minilo 250 let od rojstva pesnika narave Williama Wordswortha, enega izmed treh začetnikov romantike v evropski književnosti in od leta 1843 do smrti leta 1850 uradnega pesnika angleške kraljevine. Andrej Arko, prevajalec, ki je pred štirimi desetletji že pripravil izbor Wordsworthove poezije za knjižno zbirko Liriko, ga v Literarnem večeru predstavlja s poezijo, ki v slovenščino doslej še ni bila prevedena.
Pred 90 leti rojeni Harold Pinter, eden najpomembnejših gledaliških ustvarjalcev 20. stoletja, je pisal pesmi, prozo, eseje, radijske in televizijske igre, predvsem pa se je v zgodovino svetovne književnosti zapisal z nekaj deset gledališkimi igrami. Te so pogosto skrivnostne, nejasne, duhovite, nikoli pa lahkotne in nezahtevne. Literarni večer o njem z odlomki iz dram Servirc v prevodu Zdravka Duše, Hišnik v prevodu Janka Modra, Prevara v prevodu Dušana Tomšeta in V prah se povrneš v prevodu Darje Dominkuš je leta 2010 pripravila Staša Grahek.
Dogajanje na Koroškem pred stotimi leti je v književnosti močno odmevalo. Prežihov Voranc v romanu iz prevratnih dni Požganica pripoveduje o dogajanju med koncem prve svetovne vojne in plebiscitom leta 1920. Ob tem razmišlja tudi o razmerju med nacionalnim in socialnim in v polnosti izpostavlja eno izmed težavnejših vprašanj slovenske nacionalne zgodovine. Prežihov primorski vrstnik Ivan Pregelj je bralca povesti Umreti nočejo! s podnaslovom Zgodbe slovenske bolečine na Koroškem ponesel na obe strani današnje Koroške. Peter Mohar pa je koroški plebiscit doživel kot hlapec na slovenski, a nemškutarski kmetiji v Podgradu v Podjuni. V knjigi Med nebom in peklom se iz zornega kota malega človeka spominja dogajanja vse do konca leta 1920, ko so se po plebiscitni zmagi že začela napovedovati nova stališča nemške politike do koroških Slovencev – povsem nasprotna obljubam izpred plebiscita. Odlomki bodo 10. in 11. oktobra objavljeni v sobotnih oddajah Izbrana proza in Literarni nokturno ter v nedeljski Spomini, pisma in potopisi.
Literarne oddaje med 4. in 10. oktobrom 2020
Nedelja, 4. oktober
14.05 Humoreska tega tedna: George Bernard Shaw: Črna dama iz sonetov
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Roland Barthes: Dnevnik žalovanja
22.05 Literarni portret: Gerald Murnane
23.50 Literarni nokturno: Uroš Marolt: Jezdeci pozabePonedeljek, 5. oktober
23.50 Literarni nokturno: Kenneth Rexroth: Skrita LedaTorek, 6. oktober
21.00 Literarni večer (Arsovo domače branje): William Wordsworth
23.50 Literarni nokturno: Peter Stamm: Gospodova večerjaSreda, 7. oktober
11.05 Literarna matineja: Newyorška pesniška šola
23.50 Literarni nokturno: Gregor Papež: Dve sliki v posteljiČetrtek, 8. oktober
23.50 Literarni nokturno: Tatjana Jamnik: ŽelodPetek, 9. oktober
23.50 Literarni nokturno: Franziska zu Rewentlow: Mi, špijoniSobota, 10. oktober
18.00 Izbrana proza: Prežihov Voranc: Požganica
23.50 Literarni nokturno: Ivan Pregelj: Umreti nočejo
Gledališča pospešeno uprizarjajo predstave, ki so bile zaradi epidemije na čakanju. Tako bo v mesecu dni Slovensko stalno gledališče v Trstu uprizorilo že drugo novost in na nocojšnji premieri pokazalo delo Artemisia Gentileschi s podnaslovom Srečanje. Prispevek je pripravila Neva Zajc.
V okviru plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta so v sredo podelili filmsko nagrado evropskega občinstva LUX. Trije finalisti so bili danski film Thomasa Vinterberga Nažgani, dokumentarec Kolektiv romunskega režiserja Alexandra Nanaua in poljski film Corpus Christi Jana Komase. Po novem je o zmagovalcu poleg evropskih poslancev odločalo tudi občinstvo. Podelitev je spremljal Marko Rozman.
V Kranju se bo prihodnji teden začel Igralski filmski festival KRAFFT. Gorenjska prestolnica je pionirsko mesto fotografije in filma, tesno povezano z uglednimi filmskimi režiserji: Francetom Štiglicem, Boštjanom Hladnikom in Mitjo Okornom ter z izvrstnimi igralci. Snovalci in organizatorji Kraffta pa bi želeli Kranj spremeniti v središče filmske umetnosti. Aljana Jocif.
Še do nedelje lahko v Slovenski kinoteki, v Kinodvoru in prek spleta obiščete festival žanrskega filma Kurja polt. V Kinodvoru so z otvoritvijo festivala v torek prav tako začeli letošnjo sezono letnega kina Kinodvorišče v atriju Slovenskih železnic. Tesa Drev Juh.
Še do nedelje lahko v Slovenski kinoteki, v Kinodvoru in prek spleta obiščete festival žanrskega filma Kurja polt. V Kinodvoru so z otvoritvijo festivala v torek prav tako začeli letošnjo sezono letnega kina Kinodvorišče v atriju Slovenskih železnic. Tesa Drev Juh.
V zadnjih dveh tednih sta svoji poletni izdaji priredila dva velika filmska festivala, ki smo ju sicer lahko spremljali že pozimi na spletu. Prvi je Mednarodni filmski festival v Rotterdamu, tradicionalno januarski dogodek, ki ima kontrakulturne korenine in se odlikuje z izborom filmov z vsega sveta, drugi pa Berlinale, običajno februarski dogodek, ki je vsako leto eden najpomembnejših na koledarju filmskih ustvarjalcev, ljubiteljev in tistih, ki se s filmom ukvarjajo tako ali drugače. Tina Poglajen.
V Gradcu pravkar poteka festival avstrijskega filma Diagonala. Ker so redni pregled nacionalne produkcije Avstrijci ob lanskem prvem valu epidemije odpovedali, je program tokrat zelo zgoščen; zasedenost dvoran bo konec tega tedna (zaradi dobre epidemične slike) lahko že tri četrtinska. Še vedno pa je ob obisku kina (tako kot pri nas) treba pokazati PCT potrdilo. Do nedelje, ko bodo podelili nagrade, bodo v tekmovalnem in spremljevalnih programih v Gradcu prikazali približno 150 filmov: celovečercev, dokumentarnih, kratkih, eksperimentalnih in animiranih del. Med vrhunci Diagonale je retrospektiva velike evropske avtorice, režiserke in scenaristke Jessice Hausner, ki zajema vse od njenih študijskih filmov iz 90. let do njenega zadnjega in v Cannesu nagrajenega filma Mali Joe, ki je hkrati njen prvi film v angleščini. Z Jessico Hausner se je pogovarjal Urban Tarman.
Program ARS Radia Slovenija se je pridružil organizaciji mednarodnega jazzovskega tekmovanja »Karel Krautgartner´s composition contest for the best composition for a jazz orchestra 2021«. Letos poteka že petič, glavna pobudnica zanj je bila češka trobentačica in skladateljica Štěpánka Balcarová. Pravila določijo, da se na natečaj lahko prijavijo komponisti, stari do 40 let, kompozicija pa mora biti napisana za veliki jazzovski orkester oziroma big band, v katerem so saksofonska , trobentaška in pozavnistična sekcija, klavir, bas in bobni. Po dogovoru z organizatorjem je lahko dodan tudi glas. Razpis je odprt do 5. julija. Mednarodna komisija v sestavi Julian Argüelles (Velika Britanija(, Matúš Jakabčic (Slovaška), Jan Hála (Češka) in Štěpánka Balcarová (Češka) bo izbrala tri skladbe, ki bodo izvedene v živo 11. oktobra v studiu Češkega nacionalnega radia. Igral bo ugledni češki veliki jazzovski orkester Concept Art Orchestra pod vodstvom Štěpánke Balcarove. Na vsa vprašanja bo z veseljem odgovoril urednik za jazz Hugo Šekoranja - hugo.sekoranja@rtvslo.si
Med slovenskim občinstvom je opera Madame Butterfly zelo priljubljena, o čemer pričajo tudi njene pogoste uprizoritve. V Mariboru se jih je doslej zvrstilo devet, predzadnja je bila v sezoni 2008/2009, zadnja pa prejšnji petek, 4. junija. Pod režijo te uprizoritve se podpisuje Pier Francesco Maestrini, ki ga mariborsko operno občinstvo že dobro pozna, dirigent je Stefano Romani, scenograf in oblikovalec videa Nicolás Boni, kostumograf pa Luca dall’ Alpi. Sedanja uprizoritev je nastala v koprodukciji z opero iz Hongkonga. Nocojšnji izvajalci bodo: Rebeka Lokar (Čo-Čo-San), Renzo Zulian (Pinkerton), Jaki Jurgec (Sharpless), Irena Petkova (Suzuki), Dušan Topolovec (Góro), Klavdija Kuzkin (Kate Pinkerton), Bogdan Stopar (Jamadori), Alfonz Kodrič (Bonec), Sebastijan Čelofiga (cesarjev komisar), Bojan Hinteregger (uradnik registrature) in Dada Kladenik (Butterflyjina mama).
Likovno podobo člankov o radijskih igrah na spletni strani Ars so junija zasnovali kustosi Muzeja in galerij mesta Ljubljane – Plečnikova hiša. Po idejni zasnovi in pobudi režiserja in redaktorja Klemna Markovčiča je nastala virtualna galerija. Kolaž fotografij Matevža Paternostra je del izbora za razstavo Ljubljana, mesto s Plečnikovim podpisom, ki je bila leta 2020 predstavljena na Jakopičevem sprehajališču ljubljanskega parka Tivoli..
Likovno podobo člankov o radijskih igrah na spletni strani Ars so junija zasnovali kustosi Muzeja in galerij mesta Ljubljane - Plečnikova hiša. Po idejni zasnovi in pobudi režiserja in redaktorja Klemna Markovčiča je nastala virtualna galerija. Kolaž fotografij Matevža Paternostra je del izbora za razstavo Ljubljana, mesto s Plečnikovim podpisom, ki je bila leta 2020 predstavljena na Jakopičevem sprehajališču ljubljanskega parka Tivoli.
Simfonični orkester RTV Slovenija je prejšnji teden po dolgem času, po lanskem septembru, vadil in nastopil v celotni orkestrski velikosti in pod vodstvom šefa dirigenta Rossena Milanova. Za to priložnost so se glasbeniki odpravili iz studiev, ki so v tem času nadomestili koncertne dvorane, in zaigrali na strehi Radia Slovenija. Posnetek koncerta boste lahko spremljali v Petkovem koncertnem večeru na Programu Ars ter v video prenosu na spletni in facebook strani Programa Ars.
Koncert godalnega kvarteta Belebend bo v znamenju glasbe za godalni kvartet z izbranimi deli od klasicizma do 21. stoletja: Ludwiga van Beethovna, Aarona Coplanda ter novejših skladb mlajših slovenskih skladateljev Tineta Beca in Tilna Slakana. Nastopil bo godalni kvartet Belebend, ki so ga oktobra 2013 ustanovili takratni študenti ljubljanske Akademije za glasbo v zasedbi: violinistki Jerica Kozole in Vera Magdevska, violistka Mojca Trilar in violončelist Jaka Trilar. Na začetku so igrali pod mentorstvom profesorja komorne igre Miloša Mlejnika, izvedli pa so vrsto koncertov v ciklih Glasbene mladine Slovenije in Glasbene mladine ljubljanske ter v okviru Sakralnega abonmaja v Ljubljani, Škofjeloških pasijonskih dni in Rokovega poletja v Muzeju baroka v Šmarju pri Jelšah. Prva violinistka in violončelist sta zaposlena v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, sicer pa godalci delajo tudi kot glasbeni pedagogi in poučujeo igro na svojih godalih.
Zaradi ukrepov za zajezitev koronavirusa ljubljanska opera po skoraj osmih mesecih danes zvečer znova odpira svoja vrata za obiskovalce. Prvič bodo izvedli opero Samorog Pavla Šivica, ki je bila doslej izvedena samo za radijski arhiv na Radiu Slovenija daljnega leta 1983. Nocojšnjo premiero napoveduje Dejan Juravić
Neveljaven email naslov