Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kulturi bo prihodnje leto namenjenih največ sredstev v samostojni Sloveniji. Predlog proračuna ministrstva za kulturo naj bi se povišal za kar 25 odstotkov. A vendar opozicija obljubam ne verjame dokler ministrstvo ne izpolni manjših tekočih obveznosti za letošnje leto. Odbor za kulturo je imel v petek kar dve seji, po proračunu je bilo na vrsti še razveljavitev zakona o enotni cene knjige, ki naj bi jo ministrstvo predlagalo brez širšega posvetovanja.
Predlog proračuna predvideva povišanje za kar 25 odstotkov
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je na seji odbora DZ za kulturo povedala novico desetletja. Kultura bo prvič po letu 2012 presegla dva odstotka državnega proračuna:
Za leto 2021 se sredstva ministrstva za kulturo glede na sprejeti proračun v globalu povečujejo za 46,3 milijona evrov in skupaj znašajo 238 milijonov evrov, kar pomeni rekordni proračun v zgodovini Slovenije za kulturo.
V to višino pa še niso vključena evropska sredstva iz sklada za okrevanje ter kohezijska sredstva za prihodnje obdobje. Za leto 2022 je predlog proračuna sicer nižji za 8 milijonov, vendar še vedno visok glede na letošnje leto. Pa vendar opozicija državni sekretarki ne verjame. Ravno ta teden so namreč filmski ustvarjalci opozorili, da še niso prejeli izplačila za delo, ki je bilo opravljeno pred epidemijo. Ignacija Fridl Jarc je odgovorila, da bodo sredstva filmskemu centru izplačana, ko jih bo potrdila vlada. Njene besede opozicije niso prepričale, opozarjali so celo na zavajanje.
Na drugi današnji seji pozno popoldne pa je bila v ospredju razveljavitev zakona o enotni ceni knjige v 5. protikoronskem svežnju, ki je določal, da se knjige pol leta po izdaji ne smejo prodajati s popusti. Državna sekretarka je povedala, da zakon ni pocenil knjig, ni dvignil bralne pismenosti, je pa škodil manjšim založnikom brez knjigarn, zato so se na ministrstvu odzvali njihovemu pozivu. Bojan Švigelj z Mladinske knjige je opozoril, da je bila razveljavitev zakona predlagana brez razprave, in da velik del založništva o tem ni vedel nič. Dodal je še, da pravih učinkov zakona ne poznamo, ker ni bila opravljena njegova analiza. To pa bi pričakoval ob razveljavitvi zakona za katerega so si prizadevali več kot 15 let.
Kulturi bo prihodnje leto namenjenih največ sredstev v samostojni Sloveniji. Predlog proračuna ministrstva za kulturo naj bi se povišal za kar 25 odstotkov. A vendar opozicija obljubam ne verjame dokler ministrstvo ne izpolni manjših tekočih obveznosti za letošnje leto. Odbor za kulturo je imel v petek kar dve seji, po proračunu je bilo na vrsti še razveljavitev zakona o enotni cene knjige, ki naj bi jo ministrstvo predlagalo brez širšega posvetovanja.
Predlog proračuna predvideva povišanje za kar 25 odstotkov
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je na seji odbora DZ za kulturo povedala novico desetletja. Kultura bo prvič po letu 2012 presegla dva odstotka državnega proračuna:
Za leto 2021 se sredstva ministrstva za kulturo glede na sprejeti proračun v globalu povečujejo za 46,3 milijona evrov in skupaj znašajo 238 milijonov evrov, kar pomeni rekordni proračun v zgodovini Slovenije za kulturo.
V to višino pa še niso vključena evropska sredstva iz sklada za okrevanje ter kohezijska sredstva za prihodnje obdobje. Za leto 2022 je predlog proračuna sicer nižji za 8 milijonov, vendar še vedno visok glede na letošnje leto. Pa vendar opozicija državni sekretarki ne verjame. Ravno ta teden so namreč filmski ustvarjalci opozorili, da še niso prejeli izplačila za delo, ki je bilo opravljeno pred epidemijo. Ignacija Fridl Jarc je odgovorila, da bodo sredstva filmskemu centru izplačana, ko jih bo potrdila vlada. Njene besede opozicije niso prepričale, opozarjali so celo na zavajanje.
Na drugi današnji seji pozno popoldne pa je bila v ospredju razveljavitev zakona o enotni ceni knjige v 5. protikoronskem svežnju, ki je določal, da se knjige pol leta po izdaji ne smejo prodajati s popusti. Državna sekretarka je povedala, da zakon ni pocenil knjig, ni dvignil bralne pismenosti, je pa škodil manjšim založnikom brez knjigarn, zato so se na ministrstvu odzvali njihovemu pozivu. Bojan Švigelj z Mladinske knjige je opozoril, da je bila razveljavitev zakona predlagana brez razprave, in da velik del založništva o tem ni vedel nič. Dodal je še, da pravih učinkov zakona ne poznamo, ker ni bila opravljena njegova analiza. To pa bi pričakoval ob razveljavitvi zakona za katerega so si prizadevali več kot 15 let.
Devetinsedemdeseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Oseminsedemdeseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Sedeminsedemdeseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Šestinsedemdeseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Petinsedemdeseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Štiriinsedemdeseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Triinsedemdeseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Dvainsedemdeseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Enainsedemdeseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Sedemdeseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Devetinšestdeseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Oseminšestdeseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Sedeminšestdeseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Šestinšestdeseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Petinšestdeseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Štiriinšestdeseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Triinšestdeseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Dvainšestdeseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Enainšestdeseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Na Nočeh v Stari Ljubljani smo 25. 8. 2017 razglasili avtorice nagrajenih ter avtorice in avtorja odkupljenih zgodb letošnjega radijskega natečaja in v interpretaciji dramskih igralk Pie Zemljič in Ane Urbanc tudi slišali najviše nagrajeni zgodbi. Žirija – sestavljali so jo Vida Curk, Leonora Flis in Zoran Knežević – je izbrala pet zgodb za odkup, tri pa je nagradila. Prve nagrade ni podelila, dve enakovredni drugi nagradi sta prejeli Anja Pirnat za zgodbo V zraku in Mirana Likar Bajželj za zgodbo Periferno, tretjo nagrado je prejela Alenka Vesenjak za zgodbo Filomena. Avtorji odkupljenih zgodb so: Tatjana Plevnik (Cici Mici in ruska ruleta), Manka Kremenšek Križman (zgodbi Tujec in Ob reki), Roman Rozina (Žoga) in Natalija Šimunović (Kurbin sin). Na fotografiji z leve: Anja Pirnat, Zoja Bajželj (prevzema nagrado v imenu Mirane Likar Bajželj), generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc, odgovorni urednik programa Ars Matej Venier.
Neveljaven email naslov