Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kulturi bo prihodnje leto namenjenih največ sredstev v samostojni Sloveniji. Predlog proračuna ministrstva za kulturo naj bi se povišal za kar 25 odstotkov. A vendar opozicija obljubam ne verjame dokler ministrstvo ne izpolni manjših tekočih obveznosti za letošnje leto. Odbor za kulturo je imel v petek kar dve seji, po proračunu je bilo na vrsti še razveljavitev zakona o enotni cene knjige, ki naj bi jo ministrstvo predlagalo brez širšega posvetovanja.
Predlog proračuna predvideva povišanje za kar 25 odstotkov
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je na seji odbora DZ za kulturo povedala novico desetletja. Kultura bo prvič po letu 2012 presegla dva odstotka državnega proračuna:
Za leto 2021 se sredstva ministrstva za kulturo glede na sprejeti proračun v globalu povečujejo za 46,3 milijona evrov in skupaj znašajo 238 milijonov evrov, kar pomeni rekordni proračun v zgodovini Slovenije za kulturo.
V to višino pa še niso vključena evropska sredstva iz sklada za okrevanje ter kohezijska sredstva za prihodnje obdobje. Za leto 2022 je predlog proračuna sicer nižji za 8 milijonov, vendar še vedno visok glede na letošnje leto. Pa vendar opozicija državni sekretarki ne verjame. Ravno ta teden so namreč filmski ustvarjalci opozorili, da še niso prejeli izplačila za delo, ki je bilo opravljeno pred epidemijo. Ignacija Fridl Jarc je odgovorila, da bodo sredstva filmskemu centru izplačana, ko jih bo potrdila vlada. Njene besede opozicije niso prepričale, opozarjali so celo na zavajanje.
Na drugi današnji seji pozno popoldne pa je bila v ospredju razveljavitev zakona o enotni ceni knjige v 5. protikoronskem svežnju, ki je določal, da se knjige pol leta po izdaji ne smejo prodajati s popusti. Državna sekretarka je povedala, da zakon ni pocenil knjig, ni dvignil bralne pismenosti, je pa škodil manjšim založnikom brez knjigarn, zato so se na ministrstvu odzvali njihovemu pozivu. Bojan Švigelj z Mladinske knjige je opozoril, da je bila razveljavitev zakona predlagana brez razprave, in da velik del založništva o tem ni vedel nič. Dodal je še, da pravih učinkov zakona ne poznamo, ker ni bila opravljena njegova analiza. To pa bi pričakoval ob razveljavitvi zakona za katerega so si prizadevali več kot 15 let.
Kulturi bo prihodnje leto namenjenih največ sredstev v samostojni Sloveniji. Predlog proračuna ministrstva za kulturo naj bi se povišal za kar 25 odstotkov. A vendar opozicija obljubam ne verjame dokler ministrstvo ne izpolni manjših tekočih obveznosti za letošnje leto. Odbor za kulturo je imel v petek kar dve seji, po proračunu je bilo na vrsti še razveljavitev zakona o enotni cene knjige, ki naj bi jo ministrstvo predlagalo brez širšega posvetovanja.
Predlog proračuna predvideva povišanje za kar 25 odstotkov
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je na seji odbora DZ za kulturo povedala novico desetletja. Kultura bo prvič po letu 2012 presegla dva odstotka državnega proračuna:
Za leto 2021 se sredstva ministrstva za kulturo glede na sprejeti proračun v globalu povečujejo za 46,3 milijona evrov in skupaj znašajo 238 milijonov evrov, kar pomeni rekordni proračun v zgodovini Slovenije za kulturo.
V to višino pa še niso vključena evropska sredstva iz sklada za okrevanje ter kohezijska sredstva za prihodnje obdobje. Za leto 2022 je predlog proračuna sicer nižji za 8 milijonov, vendar še vedno visok glede na letošnje leto. Pa vendar opozicija državni sekretarki ne verjame. Ravno ta teden so namreč filmski ustvarjalci opozorili, da še niso prejeli izplačila za delo, ki je bilo opravljeno pred epidemijo. Ignacija Fridl Jarc je odgovorila, da bodo sredstva filmskemu centru izplačana, ko jih bo potrdila vlada. Njene besede opozicije niso prepričale, opozarjali so celo na zavajanje.
Na drugi današnji seji pozno popoldne pa je bila v ospredju razveljavitev zakona o enotni ceni knjige v 5. protikoronskem svežnju, ki je določal, da se knjige pol leta po izdaji ne smejo prodajati s popusti. Državna sekretarka je povedala, da zakon ni pocenil knjig, ni dvignil bralne pismenosti, je pa škodil manjšim založnikom brez knjigarn, zato so se na ministrstvu odzvali njihovemu pozivu. Bojan Švigelj z Mladinske knjige je opozoril, da je bila razveljavitev zakona predlagana brez razprave, in da velik del založništva o tem ni vedel nič. Dodal je še, da pravih učinkov zakona ne poznamo, ker ni bila opravljena njegova analiza. To pa bi pričakoval ob razveljavitvi zakona za katerega so si prizadevali več kot 15 let.
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov