Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kulturi bo prihodnje leto namenjenih največ sredstev v samostojni Sloveniji. Predlog proračuna ministrstva za kulturo naj bi se povišal za kar 25 odstotkov. A vendar opozicija obljubam ne verjame dokler ministrstvo ne izpolni manjših tekočih obveznosti za letošnje leto. Odbor za kulturo je imel v petek kar dve seji, po proračunu je bilo na vrsti še razveljavitev zakona o enotni cene knjige, ki naj bi jo ministrstvo predlagalo brez širšega posvetovanja.
Predlog proračuna predvideva povišanje za kar 25 odstotkov
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je na seji odbora DZ za kulturo povedala novico desetletja. Kultura bo prvič po letu 2012 presegla dva odstotka državnega proračuna:
Za leto 2021 se sredstva ministrstva za kulturo glede na sprejeti proračun v globalu povečujejo za 46,3 milijona evrov in skupaj znašajo 238 milijonov evrov, kar pomeni rekordni proračun v zgodovini Slovenije za kulturo.
V to višino pa še niso vključena evropska sredstva iz sklada za okrevanje ter kohezijska sredstva za prihodnje obdobje. Za leto 2022 je predlog proračuna sicer nižji za 8 milijonov, vendar še vedno visok glede na letošnje leto. Pa vendar opozicija državni sekretarki ne verjame. Ravno ta teden so namreč filmski ustvarjalci opozorili, da še niso prejeli izplačila za delo, ki je bilo opravljeno pred epidemijo. Ignacija Fridl Jarc je odgovorila, da bodo sredstva filmskemu centru izplačana, ko jih bo potrdila vlada. Njene besede opozicije niso prepričale, opozarjali so celo na zavajanje.
Na drugi današnji seji pozno popoldne pa je bila v ospredju razveljavitev zakona o enotni ceni knjige v 5. protikoronskem svežnju, ki je določal, da se knjige pol leta po izdaji ne smejo prodajati s popusti. Državna sekretarka je povedala, da zakon ni pocenil knjig, ni dvignil bralne pismenosti, je pa škodil manjšim založnikom brez knjigarn, zato so se na ministrstvu odzvali njihovemu pozivu. Bojan Švigelj z Mladinske knjige je opozoril, da je bila razveljavitev zakona predlagana brez razprave, in da velik del založništva o tem ni vedel nič. Dodal je še, da pravih učinkov zakona ne poznamo, ker ni bila opravljena njegova analiza. To pa bi pričakoval ob razveljavitvi zakona za katerega so si prizadevali več kot 15 let.
Kulturi bo prihodnje leto namenjenih največ sredstev v samostojni Sloveniji. Predlog proračuna ministrstva za kulturo naj bi se povišal za kar 25 odstotkov. A vendar opozicija obljubam ne verjame dokler ministrstvo ne izpolni manjših tekočih obveznosti za letošnje leto. Odbor za kulturo je imel v petek kar dve seji, po proračunu je bilo na vrsti še razveljavitev zakona o enotni cene knjige, ki naj bi jo ministrstvo predlagalo brez širšega posvetovanja.
Predlog proračuna predvideva povišanje za kar 25 odstotkov
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je na seji odbora DZ za kulturo povedala novico desetletja. Kultura bo prvič po letu 2012 presegla dva odstotka državnega proračuna:
Za leto 2021 se sredstva ministrstva za kulturo glede na sprejeti proračun v globalu povečujejo za 46,3 milijona evrov in skupaj znašajo 238 milijonov evrov, kar pomeni rekordni proračun v zgodovini Slovenije za kulturo.
V to višino pa še niso vključena evropska sredstva iz sklada za okrevanje ter kohezijska sredstva za prihodnje obdobje. Za leto 2022 je predlog proračuna sicer nižji za 8 milijonov, vendar še vedno visok glede na letošnje leto. Pa vendar opozicija državni sekretarki ne verjame. Ravno ta teden so namreč filmski ustvarjalci opozorili, da še niso prejeli izplačila za delo, ki je bilo opravljeno pred epidemijo. Ignacija Fridl Jarc je odgovorila, da bodo sredstva filmskemu centru izplačana, ko jih bo potrdila vlada. Njene besede opozicije niso prepričale, opozarjali so celo na zavajanje.
Na drugi današnji seji pozno popoldne pa je bila v ospredju razveljavitev zakona o enotni ceni knjige v 5. protikoronskem svežnju, ki je določal, da se knjige pol leta po izdaji ne smejo prodajati s popusti. Državna sekretarka je povedala, da zakon ni pocenil knjig, ni dvignil bralne pismenosti, je pa škodil manjšim založnikom brez knjigarn, zato so se na ministrstvu odzvali njihovemu pozivu. Bojan Švigelj z Mladinske knjige je opozoril, da je bila razveljavitev zakona predlagana brez razprave, in da velik del založništva o tem ni vedel nič. Dodal je še, da pravih učinkov zakona ne poznamo, ker ni bila opravljena njegova analiza. To pa bi pričakoval ob razveljavitvi zakona za katerega so si prizadevali več kot 15 let.
Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? Z glasbo in petjem povezane spomine bo z nami delila gospa Marta Adamič s Hudega konca. Pripovedovala bo o petju po hišah, v cerkvi, med kmečkimi ženskami, podelila spomin na snemanje z Zmago Kumar: »V osnovni šoli smo snemali, na trak so snemali, najprej so nas spraševali, od kje smo, ali se iz roda v rok prenaša, nato smo pa peli.« Pridružil se nam bo tudi Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist, ki se posveča raziskovanju in izvajanju slovenske ljudske glasbe. Spoštovane, spoštovani, veseli smo, da lahko oddajo snujemo tudi v dialogu z vami in se vam zahvaljujemo za vaše komentarje, pisma in izpolnjene ankete. Pišete nam lahko na ars@rtvslo.si, z nami delite glasbeno željo in z njo povezan spomin, pa tudi svoja druga razmišljanja ob oddaji. Veseli smo vaših predlogov in vprašanj. na fotografiji: Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist
Po telefonski zvezi se nam bo pridružila koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec. Spraševali se bomo, kako je ptičje petje zvenelo v času Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic. Kako zveni danes? Poslušali bomo, kako odmeva v glasbi. Govorili pa bomo tudi o petju človeka. Ali lahko človeški glas poustvari ptičje petje? Kako se razlikujeta petje ptic in petje človeka? Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? na fotografiji: koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec z babico Ivanko Stritar (osebni arhiv)
»Svet je mogoče doživljati, čutiti, misliti, dojeti tudi z zaprtimi očmi. V tišini, zvoku iz narave, besedi iz človekovih ust,« je zapisal zdravnik specialist nevropediater Igor M Ravnik in dodal: »Dan se ne začne s tem, da nam z ekrana voščijo Dober dan, ampak že prej, ko zaslišimo ptičje petje …« Zato bomo tudi v svet glasbe in z njo povezanih spominov tokrat vstopili s ptičjim petjem in glasbo, ki jo je navdihnilo.
Neveljaven email naslov