Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci književnosti v zvočni obliki na programu Ars.
V luči nedavne razglasitve letošnje nobelovke za literaturo Louise Glück bomo na 3. programu Radia Slovenija v sredini oddaji Literarna matineja gostili dr. Nado Grošelj. V ospredju bo razmislek o tem, kako se je skozi čas spreminjalo razumevanje Nobelove oporoke in s tem meril, ki jih mora izpolnjevati dobitnik literarne nagrade. Eno izmed osrednjih vprašanj oddaje bo, na čem vse so temeljile odločitve za Nobelove nagrajence, hkrati pa bo voditeljica Tina Kozin Nado Grošelj povprašala tudi o tem, kako in v kolikšni meri se je švedska akademija oziroma njen odbor za literarne nagrade pri izbiranju uspel izogniti politizaciji nagrade.
»Plebiscit je minil. Kakor je bilo pričakovati po razpoloženju ljudstva, je glasovanje prineslo večino glasov republiki Avstriji. /…/ Veselju zmagovalca se je odzvala prepadenost in nevolja premaganca. Jugoslovani-Slovenci niso mogli razumeti, kako da so v pokrajini, ki je bila v ogromni večini slovenska, doživeli takšen neuspeh.«
Tako v knjigi Med nebom in peklom zapiše Peter Mohar. V okviru obeleževanja sobotne 100. obletnice koroškega plebiscita smo odlomek iz dela v interpretaciji Danijela Malalana uvrstili v nedeljsko oddajo Spomini, pisma in potopisi. Peter Mohar, popoln samorastnik, ki je končal samo ljudsko šolo, je knjigo Med nebom in peklom izdal leta 1986, tri leta pred svojo smrtjo. V njej je slikovito popisal svoje življenje v plebiscitnem letu 1920, ko je imel komaj 21 let. Še prej, kot šestnajstleten, se je Mohar ob napadu Italije na Avstro-Ogrsko monarhijo javil v vojsko, konec vojne dočakal v ujetništvu in se na prelomu med letoma 1919 in 1920 vrnil domov na Koroško, v Dobrlo vas. Nato se je kot hlapec zaposlil v nekaj kilometrov oddaljeni vasici Spodnji Podgrad pri Škocjanu v slovenski, a nemškutarski družini. Njegova pripoved teče od začetka zaposlitve do skoraj konca leta 1920, ko so se po plebiscitni zmagi že začela napovedovati nova stališča nemške politike do koroških Slovencev, povsem nasprotna obljubam, danim pred plebiscitom. Zanimiv je podatek, da je bilo v Moharjevi škocjanski občini po štetju leta 1910 slovensko govorečih 85% prebivalcev, v Dobrli vasi celo 88%. Vseeno pa je Jugoslavija pri plebiscitu dobila le nekaj več kot 45% glasov.
"Najbolj zanimivi deli zgodovine so najbrž tisti, ki manjkajo," je ob neki priložnosti zapisala pred sedemdesetimi leti rojena avstralska pisateljica Kate Grenville, »in te vrzeli običajno zapolni literatura.« Ne nazadnje to delno drži tako za delo Petra Moharja, kot tudi za literaturo avtorice citata. Kate Grenville je napisala devet romanov in zbirke kratkih zgodb, v katerih se je večinoma ukvarjala z življenji ljudi z obrobja, posebneži ali anonimneži, ki se bojujejo za svoj prostor na svetu. V slovenščini lahko beremo njen roman Skrita reka, za katerega je dobila pisateljsko nagrado Commonwealtha in prišla v ožji izbor za bookerja, v nedeljski oddaji Literarni portret pa bomo njeno pisavo bolje spoznali prek romanov Lilianina zgodba in Želja po popolnosti, za oba je prejela nagrado orange. Oddajo pripravlja Katarina Mahnič, odlomke v njenem prevodu pa interpretirata igralki Stannia Boninsegna in Nina Valič.
»S pisalom potegneš črto čez list, da zakrvavi. Prisloniš se in zaznaš učinek nastajajoče pesmi. Njeno pokrajino objameš v celoti in potem ugotoviš, da si na neki drugi strani lista,« beremo v pesniškem ciklu Kupola pesnika, esejista in literarnega pedagoga Davida Bedrača. Cikel v interpretaciji dramskega igralca Lovra Finžgarja lahko premierno slišite v nedeljskem Literarnem nokturnu. V spremnih vrsticah ob ciklu, ki je nastajal v Turčiji, je Bedrač zapisal, da pesem kot eksperiment postavlja v drug geografski, kulturni in religiozni prostor ter se v ciklu sprašuje o bistvu in moči poezije.
Tudi v sredin nokturno smo uvrstili še nekaj neobjavljenih pesmi, in sicer pesnice Danice Križanič Müller. Do zdaj je izdala štiri pesniške zbirke, največ pozornosti pa je prejela njena tretja zbirka Odprta praznina iz leta 2009. Pesnica je bila z zbirko nominirana za Jenkovo nagrado, nato pa je zanjo prejela še Glazerjevo listino mesta Maribor. Doslej zadnja zbirka Danice Križanič Müller Na predvečer spremembe je izšla pred petimi leti.
Teme ljubezni, samote in tragičnosti sveta pa v svoji poeziji obravnava slovaška pesnica Anna Ondrejková, ki je rodila leta 1954 v mestu Liptovský Mikuláš na severu Slovaške. Poezijo je Ondrejková revijalno začela objavljati v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v ponedeljkovem Literarnem nokturnu pa lahko v interpretaciji Alenke Kraigher slišite izbor iz njene desete zbirke z naslovom december: Izoldini lasje. Pesmi je izbrala in poslovenila Diana Pungeršič, ki je pred petimi leti prejela nagrado Radojke Vrančič za mladega prevajalca.
Pesniški bo tudi sobotni nokturno. Predstavil bo pisavo ene najbolj spoštovanih pesnic ameriške poezije 20. stoletja, ki slovi po svojem globokem zanimanju za zgodovino, jezik in zaznavo – Jorie Graham. Njen pesniški kolega Calvin Bedient je zapisal, da je Jorie Graham v dialogu z vsem ter izjemna v zastavljanju velikih vprašanj. V Literarnem nokturnu boste lahko slišali tri daljše avtoričine pesnitve, ki jih je prevedla Tina Kozin.
V grobem roman s pomenljivim naslovom Samo drevesa imajo korenine pesnika, pisatelja, esejista in prevajalca Juana Octavia Prenza pripoveduje o priseljencih, ki so v tridesetih letih prejšnjega stoletja prišli v Argentino bodisi zaradi političnega preganjanja ali iskanja bolj spodbudnega finančnega okolja. Priseljenci, katerih usode popisuje pisatelj, prihajajo večinoma iz Istre, ta pisateljeva izbira pa ima močno avtobiografsko podstat. Juan Octavio Prenz se je namreč leta 1932 rodil istrskim staršem v argentinski Ensenadi, mestecu blizu La Plate. Bil je docent za hispanistiko na univerzah v La Plati in Buenos Airesu, Beogradu, Trstu in Ljubljani, nazadnje pa se je ustalil v Trstu, kjer je živel od leta 1979 do smrti novembra lani. V sobotni oddaji Izbrana proza lahko slišite odlomek iz njegovega romana Samo drevesa imajo korenine v prevodu Ferdinanda Miklavca.
Nedelja, 11. oktober
14.05 Humoreska tega tedna: George Bernard Shaw: Pigmalion
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Peter Mohar: Med nebom in peklom
22.05 Literarni portret: Kate Grenville: ob 70. jubileju
23.50 Literarni nokturno: David Bedrač: KupolaPonedeljek, 12. oktober
23.50 Literarni nokturno: Anna Ondrejková: december: Izoldini lasje gorijoTorek, 13. oktober
21.00 Literarni večer: Harold Pinter: ob 90. obl. roj.
23.50 Literarni nokturno: Mojca Seliškar: Kitara v žepihSreda, 14. oktober
11.05 Literarna matineja: Pogovor z dr. Nado Grošelj
23.50 Literarni nokturno: Danica Križanič Müller: Pride trenutek, ko je vse pomembnoČetrtek, 15. oktober
23.50 Literarni nokturno: Mitja Čander: SlepecPetek, 16. oktober
23.50 Literarni nokturno: Woody Allen: Izbor iz Allenovih zapiskovSobota, 17. oktober
18.00 Izbrana proza: Octavio Prenz: Samo drevesa imajo korenine
23.50 Literarni nokturno: Jorie Graham: O neenakosti
Vrhunci književnosti v zvočni obliki na programu Ars.
V luči nedavne razglasitve letošnje nobelovke za literaturo Louise Glück bomo na 3. programu Radia Slovenija v sredini oddaji Literarna matineja gostili dr. Nado Grošelj. V ospredju bo razmislek o tem, kako se je skozi čas spreminjalo razumevanje Nobelove oporoke in s tem meril, ki jih mora izpolnjevati dobitnik literarne nagrade. Eno izmed osrednjih vprašanj oddaje bo, na čem vse so temeljile odločitve za Nobelove nagrajence, hkrati pa bo voditeljica Tina Kozin Nado Grošelj povprašala tudi o tem, kako in v kolikšni meri se je švedska akademija oziroma njen odbor za literarne nagrade pri izbiranju uspel izogniti politizaciji nagrade.
»Plebiscit je minil. Kakor je bilo pričakovati po razpoloženju ljudstva, je glasovanje prineslo večino glasov republiki Avstriji. /…/ Veselju zmagovalca se je odzvala prepadenost in nevolja premaganca. Jugoslovani-Slovenci niso mogli razumeti, kako da so v pokrajini, ki je bila v ogromni večini slovenska, doživeli takšen neuspeh.«
Tako v knjigi Med nebom in peklom zapiše Peter Mohar. V okviru obeleževanja sobotne 100. obletnice koroškega plebiscita smo odlomek iz dela v interpretaciji Danijela Malalana uvrstili v nedeljsko oddajo Spomini, pisma in potopisi. Peter Mohar, popoln samorastnik, ki je končal samo ljudsko šolo, je knjigo Med nebom in peklom izdal leta 1986, tri leta pred svojo smrtjo. V njej je slikovito popisal svoje življenje v plebiscitnem letu 1920, ko je imel komaj 21 let. Še prej, kot šestnajstleten, se je Mohar ob napadu Italije na Avstro-Ogrsko monarhijo javil v vojsko, konec vojne dočakal v ujetništvu in se na prelomu med letoma 1919 in 1920 vrnil domov na Koroško, v Dobrlo vas. Nato se je kot hlapec zaposlil v nekaj kilometrov oddaljeni vasici Spodnji Podgrad pri Škocjanu v slovenski, a nemškutarski družini. Njegova pripoved teče od začetka zaposlitve do skoraj konca leta 1920, ko so se po plebiscitni zmagi že začela napovedovati nova stališča nemške politike do koroških Slovencev, povsem nasprotna obljubam, danim pred plebiscitom. Zanimiv je podatek, da je bilo v Moharjevi škocjanski občini po štetju leta 1910 slovensko govorečih 85% prebivalcev, v Dobrli vasi celo 88%. Vseeno pa je Jugoslavija pri plebiscitu dobila le nekaj več kot 45% glasov.
"Najbolj zanimivi deli zgodovine so najbrž tisti, ki manjkajo," je ob neki priložnosti zapisala pred sedemdesetimi leti rojena avstralska pisateljica Kate Grenville, »in te vrzeli običajno zapolni literatura.« Ne nazadnje to delno drži tako za delo Petra Moharja, kot tudi za literaturo avtorice citata. Kate Grenville je napisala devet romanov in zbirke kratkih zgodb, v katerih se je večinoma ukvarjala z življenji ljudi z obrobja, posebneži ali anonimneži, ki se bojujejo za svoj prostor na svetu. V slovenščini lahko beremo njen roman Skrita reka, za katerega je dobila pisateljsko nagrado Commonwealtha in prišla v ožji izbor za bookerja, v nedeljski oddaji Literarni portret pa bomo njeno pisavo bolje spoznali prek romanov Lilianina zgodba in Želja po popolnosti, za oba je prejela nagrado orange. Oddajo pripravlja Katarina Mahnič, odlomke v njenem prevodu pa interpretirata igralki Stannia Boninsegna in Nina Valič.
»S pisalom potegneš črto čez list, da zakrvavi. Prisloniš se in zaznaš učinek nastajajoče pesmi. Njeno pokrajino objameš v celoti in potem ugotoviš, da si na neki drugi strani lista,« beremo v pesniškem ciklu Kupola pesnika, esejista in literarnega pedagoga Davida Bedrača. Cikel v interpretaciji dramskega igralca Lovra Finžgarja lahko premierno slišite v nedeljskem Literarnem nokturnu. V spremnih vrsticah ob ciklu, ki je nastajal v Turčiji, je Bedrač zapisal, da pesem kot eksperiment postavlja v drug geografski, kulturni in religiozni prostor ter se v ciklu sprašuje o bistvu in moči poezije.
Tudi v sredin nokturno smo uvrstili še nekaj neobjavljenih pesmi, in sicer pesnice Danice Križanič Müller. Do zdaj je izdala štiri pesniške zbirke, največ pozornosti pa je prejela njena tretja zbirka Odprta praznina iz leta 2009. Pesnica je bila z zbirko nominirana za Jenkovo nagrado, nato pa je zanjo prejela še Glazerjevo listino mesta Maribor. Doslej zadnja zbirka Danice Križanič Müller Na predvečer spremembe je izšla pred petimi leti.
Teme ljubezni, samote in tragičnosti sveta pa v svoji poeziji obravnava slovaška pesnica Anna Ondrejková, ki je rodila leta 1954 v mestu Liptovský Mikuláš na severu Slovaške. Poezijo je Ondrejková revijalno začela objavljati v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v ponedeljkovem Literarnem nokturnu pa lahko v interpretaciji Alenke Kraigher slišite izbor iz njene desete zbirke z naslovom december: Izoldini lasje. Pesmi je izbrala in poslovenila Diana Pungeršič, ki je pred petimi leti prejela nagrado Radojke Vrančič za mladega prevajalca.
Pesniški bo tudi sobotni nokturno. Predstavil bo pisavo ene najbolj spoštovanih pesnic ameriške poezije 20. stoletja, ki slovi po svojem globokem zanimanju za zgodovino, jezik in zaznavo – Jorie Graham. Njen pesniški kolega Calvin Bedient je zapisal, da je Jorie Graham v dialogu z vsem ter izjemna v zastavljanju velikih vprašanj. V Literarnem nokturnu boste lahko slišali tri daljše avtoričine pesnitve, ki jih je prevedla Tina Kozin.
V grobem roman s pomenljivim naslovom Samo drevesa imajo korenine pesnika, pisatelja, esejista in prevajalca Juana Octavia Prenza pripoveduje o priseljencih, ki so v tridesetih letih prejšnjega stoletja prišli v Argentino bodisi zaradi političnega preganjanja ali iskanja bolj spodbudnega finančnega okolja. Priseljenci, katerih usode popisuje pisatelj, prihajajo večinoma iz Istre, ta pisateljeva izbira pa ima močno avtobiografsko podstat. Juan Octavio Prenz se je namreč leta 1932 rodil istrskim staršem v argentinski Ensenadi, mestecu blizu La Plate. Bil je docent za hispanistiko na univerzah v La Plati in Buenos Airesu, Beogradu, Trstu in Ljubljani, nazadnje pa se je ustalil v Trstu, kjer je živel od leta 1979 do smrti novembra lani. V sobotni oddaji Izbrana proza lahko slišite odlomek iz njegovega romana Samo drevesa imajo korenine v prevodu Ferdinanda Miklavca.
Nedelja, 11. oktober
14.05 Humoreska tega tedna: George Bernard Shaw: Pigmalion
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Peter Mohar: Med nebom in peklom
22.05 Literarni portret: Kate Grenville: ob 70. jubileju
23.50 Literarni nokturno: David Bedrač: KupolaPonedeljek, 12. oktober
23.50 Literarni nokturno: Anna Ondrejková: december: Izoldini lasje gorijoTorek, 13. oktober
21.00 Literarni večer: Harold Pinter: ob 90. obl. roj.
23.50 Literarni nokturno: Mojca Seliškar: Kitara v žepihSreda, 14. oktober
11.05 Literarna matineja: Pogovor z dr. Nado Grošelj
23.50 Literarni nokturno: Danica Križanič Müller: Pride trenutek, ko je vse pomembnoČetrtek, 15. oktober
23.50 Literarni nokturno: Mitja Čander: SlepecPetek, 16. oktober
23.50 Literarni nokturno: Woody Allen: Izbor iz Allenovih zapiskovSobota, 17. oktober
18.00 Izbrana proza: Octavio Prenz: Samo drevesa imajo korenine
23.50 Literarni nokturno: Jorie Graham: O neenakosti
Mednarodni filmski festival v Karlovih Varih na Češkem je letos v osmih dneh ponudil več kot 200 filmov, med njimi se jih 23 poteguje za nagrade žirij – 11 v glavnem tekmovalnem programu in 12 v tekmovalnem programu Proxima. O tem, kdo vse je obiskal festival in kateri filmi so v tekmovalnih programih vzbudili največ pozornosti, poroča Petra Meterc.
Po več desetletjih opozarjanja, da je stavba SNG Drama Ljubljana nujno potrebna obnove, se zdi, da se bodo dela to poletje naposled začela. Gre za prvo fazo arheološki izkopavanj okoli objekta, ki na delo gledališča še ne bo vplivala. Prihodnja sezona bo tako zadnja, ki se bo še odigrala v stari stavbi, nato pa je predvidena selitev na Litostrojsko cesto. Prenova naj bi se končala leta 2026 (foto: MMC RTV SLO).
Art Stays bo 21-ič zapored v mesto pripeljal domače in tuje umetnike in njihova dela, letos pod naslovom Potovanje. Otvoritveni vikend s spremljevalnim sporedom se začenja s projekcijo videa Zimsko potovanje uglednega francoskega umetnika Roberta Cahena ob 18-ih v Dominikanskem samostanu, razstave pa bodo na ogled do 10. septembra. Foto (izrez): Maxime Berthou in Mark Požlep – Soutien de Famille, 2020
Prejšnji konec tedna se je v Karlovih Varih začel že 57. mednarodni filmski festival, eden najstarejših evropskih ter eden pomembnejših v regiji. Na njem bodo tudi letos prikazali več kot dvesto filmov z vsega sveta – med drugim se za nagrade poteguje triindvajset celovečernih filmov, ki so na festivalu predstavljeni prvič. O letošnjih tekmovalnih filmih pa iz Karlovih Varov Petra Meterc.
"Ločevati ni mogoče ljudi od nečloveških bitij, narave od kulture, objekta od subjekta, uma od telesa" je sporočilo skupinske mednarodne razstave O čem sanjajo krokodili. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova se predstavljajo umetniki in umetnice iz Ramale, Santiaga, Zahodne Papue in drugod. Če je bil za zahodnega kolonizatorja krokodil zver, pa so ga številne skupnosti razumele kot mistično bitje. Prav njegova moč ima simbolno vrednost upora proti plenjenju vsega, kar je lastno neki deželi in ne bi smelo biti iz nje nikoli iztrgano. Razstava ponuja ponoven razmislek o konceptu "imperialnega nasilja". Prilaščanje podob in predmetov za znanstvene namene, vsiljevanje vetrnih elektrarn pod krinko ekologije na golanskem višavju, boj staroselcev Zahodne Papue za osvoboditev – vse te politične in zgodovinske teme ljudje tam daleč opisujejo v svoji sodobni umetnosti, ki je drugačna od naše – predvsem je bolj vključujoča. Zasnova razstave Bojana Piškur, Daniela Berger, Riksa Afiaty, Shada Safadi in Akram Al Halabi, May Herbawe, Cristian Inostroza, Essa Grayeb, Hani Zurob, Lab Laba-Laba, Moelyono, Noor Abuarafeh, Papuan Voices, Paraparabuku, Patricia Domínguez, Roy Villevoye, Udeido Collective, Veronika Kusumaryati & Ernst Karel. Na fotografiji delo kolektiva Udeido, ki se ukvarja z družbenopolitičnimi vprašanji v Zahodni Papui, foto: Žiga Bratoš
Informacijska, medijska, digitalna pismenost – vsem izrazom je skupno, da opisujejo sodobne veščine in znanja, nujna za učinkovito in kritično uporabo ter ustvarjanje vsebin. Kakšno vlogo ima v tem jezik? 59. seminar slovenskega jezika, literature in kulture organizira ga Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer so pripravili še druge poletne prireditve: 18. Mladinsko poletno šolo slovenščine in 42. Poletno šolo slovenskega jezika za odrasle. Foto naslovnice kataloga: Žiga Bratoš
V Hrastniku je tokrat 3. zapored odprl vrata festival delavskega filma Kamerat, ki letos v štirih festivalskih dneh ponuja več kot 20 filmski projekcij. Filmi različnih žanrov ponujajo kritično refleksijo položaja delavstva. Tematika, ki ni pogosta na filmskih plastnih, in govori o tistih, ki jih kapitalizem izkorišča, si jih podreja in jih instrumentalizira za večanje dobičkov, ter o posledicah teh procesov. Festival, ki je edinstven pri nas in tudi v širšem evropskem prostoru ter eden redkih tovrstnih v svetu, uspešno oživlja tudi industrijsko dediščino kraja – prostore nekdanjega rudnika –, in s tem ponuja unikatno filmsko in ambientalno doživetje. Festivalsko dogajanje spremlja tudi bogat spremljevalni program – od okroglih miz do razstav, ki prav tako v ospredje postavljajo boj za delavske pravice. Festival letos prvič podpira tudi Slovenski filmski center. Prispevek je pripravila Karmen Štrancar Rajevec.
S pesniškim nastopom na Vodnikovi domačiji Center v Ljubljani se začenja jubilejna 20. izvedba festivala Pranger – srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije. Osnovni koncept je že od njegovega nastanka leta 2004 isti: trije izbrani kritiki javno pred avtorji pretresajo tri pesniška dela, ki so jih izbrali, ter sodelujejo pri razpravah tudi o drugih izbranih zbirkah. Na Prangerju se bo razmišljalo o devetih pesniških zbirkah, te so izšle lani in so, kot ugotavljajo organizatorji, posebej zaznamovane z družbenokritično pisavo. Napisali so jih Blaž Božič, Lukas Debeljak, Miriam Drev, Sergej Harlamov, Aleš Jelenko, Ana Svetel, Andreja Štepec, Pino Pograjc in Uroš Zupan. Prvikrat bo vodenje kritiških razprav z izbranimi kritiki, Alenom Širco, Denisom Škoficem in Silvijo Žnidaršič, prevzela Diana Pungeršič. V Rogaški slatini, kjer se bo s podelitvijo priznanj Ela – Mali Pranger osrednji del festivala tudi sklenil, bodo predstavniki Društva slovenski pisateljev podelili Stritarjevo nagrado, program pa se bo pozneje nadaljeval še septembra in oktobra, ko bo na sporedu konceptualna razprava Poezija in kmetijstvo, delavnici Prevodna in Mlada kritika ter razprava Pranger po Frankfurtu, ki bo posvečena komentiranju gostovanja Slovenije kot častne gostje na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu. Grafika: Festival Pranger
Mladi avtor Jaka Smerkolj Simoneti je napisal dramsko besedilo Pesem ptic v drevesnih krošnjah o naključnem a usodnem srečanju na vrhu stolpnice med moškim in žensko dveh različnih generacij: "Mikijem, razočaranim v svoji mladi ljubezni in zato tik pred samomorom, in Natalijo, ki je po desetletjih skupnega življenja pred kratkim izgubila moža in prišla na streho obešat perilo". Za to delo je Simoneti prejel nominacijo za nagrado za mladega dramatika na 53. Tednu slovenske drame, kjer so izpostavili, da besedilo teče na dveh ravneh: kot dialog med sosedoma in kot besedilo v didaskalijah, ki ustvarjajo prostor za deloma že prozno pripoved in bi jo lahko razumeli kot Mikijev notranji monolog oziroma pismo, ki ga piše svoji pravkar končani ljubezni. Radijsko igro režira Špela Kravogel, kot dramaturga sodelujeta Vilma Štritof in Matjaž Briški, glasbena oblikovalka je Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, tonska tehnika pa Martin Florjančič in Miha Oblak. Igrata Marijana Brecelj in Urban Kuntarič. Foto: SOJ RTV SLO/osebni arhiv
La Fura dels Baus je priznana barcelonska gledališka skupina, ki vključuje elemente uličnega gledališča, povezuje glasbeno, dramsko in celo digitalno umetnost. V Ljubljani njihovi spektakli niso novost, umetniki pa se bodo tokrat prvič predstavili z delom Biti ali ne biti. Gledališka skupina, ki je znana po kršenju začrtanih meja med občinstvom in nastopajočimi, bo za letošnji festival pripravila vizualni spektakel. Kakšno uprizoritev lahko pričakujemo, je pojasnil režiser Carlus Padrissa: “Kot je rekel naš referenčni avtor predstave Antonin Artaud, bomo igrali v treh dimenzijah, v x, y in z. A to nam bo omogočilo, da ne bomo performirali zgolj v teh treh dimenzijah, ampak bomo za osnovo zgodbe uporabili energijo, ki se bo akumulirala na odru. Občinstvo bo v središču prostora in predstave.” Navdih za predstavo umetniki črpajo iz Shakespearjevega Hamleta, del besedila sledi dramski predlogi, vendar so umetniki za potrebe sodobne uprizoritve vanj vnesli tudi citate in misli Antonina Artauda. Kot je povedal režiser predstave, so se ustvarjalci osredotočali predvsem na pogled občinstva: “V tej predstavi nimamo žive glasbe ali orkestra, kar nam omogoča, da za performiranje izkoriščamo zvok odra, zvok občinstva in druge elemente, vse to pa bo integrirano v naši glasbeni produkciji. Poglavitni namen te predstave je ustvariti potopitveno izkušnjo za gledalce. Tu ne govorimo zgolj o dogajanju in nastopanju, temveč o videu.” Umetniki si bodo za potrebe celostne izkušnje pomagali z vizualnimi projekcijami. V želji, da bi se gledalci popolnoma potopili v njihov virtualno domišljijski svet, so pripravili 360 stopinjski video, ki bo omogočal virtualno in interaktvino izkušnjo. Interakcijo pa bo omogočal tudi sam konec predstave: “To pomeni, da bomo vprašali občinstvo, za katero predvidevamo, da pozna to delo, kašen konec zgodbe si želi in predstavo bomo končali glede na odločitev občinstva.” Po vizualno potopitveni izkušnji se bo skupina La Fura dels Baus predstavlla še z gledališko adaptacijo Beethovnove Simfonije št. 6, “Pastoralne”, ki jo režiser preimenoval v Pastoralo za planet. Vanjo je vključil glasbo skladateljev in skladateljic, ki so na Beethovna vplivali ali pa so črpali iz njegovih del. Za glasbeno plat bo poskrbel Simfonični orkester RTV Slovenija, scenografija pa bo sestavljena iz utopičnih in futurističnih vizualij, ki bodo nagovarjale razmerje med človekom in naravo. Foto: Festival Ljubljana
Delovo nagrado kresnik za najboljši roman lanskega leta je posmrtno prejel pisatelj Lado Kralj, in sicer za roman Ne bom se več drsal na bajerju. S tem je postal drugi dobitnik nagrade v zgodovini kresnika, ki ni dočakal podelitve, namesto njega jo je prevzela pokojnikova soproga, igralka Jožica Avbelj. Foto: BoBo
Slovenski filmski center je v začetku junija organiziral mednarodni posvet, s katerim je želel opozoriti na ključne izzive in vprašanja javnih politik pri snovanju sodobnega, dinamičnega in trajnostnega nacionalnega filmskega sektorja.. Posvet je bil odlična priložnost za premislek ambicioznih izhodišč, s katerimi bi obstoječo sistemsko ureditev posodobili, da bo filmski in avdiovizualni dejavnosti zagotovila spodbudno okolje ter omogočila nov zagon za strateški preboj slovenskega filmskega sektorja. Posvet je za oddajo Gremo v kino spremljal Miha Žorž.
Kinoatelje bo letošnjo nagrado Darka Bratine podelil bolgarskemu režiserju Stephanu Komandarevu. Režiser, producent in scenarist bo oktobra tudi gost čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji. Njegova dela bodo predstavili v Novi Gorici, Gorici, Vidmu, Trstu, Špetru, Izoli in v Ljubljani. Prispevek Eve Furlan.
19. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina vabi na ogled groze, akcije, humornega masakra, apokalips in psiholoških zank. Ljutomer vsako leto ob številnih tujih filmskih ustvarjalcih obišče prav poseben gost, ki mu podelijo nagrado častni hudi maček. Letos je to legendarni ameriški režiser John McTiernan, ki je sodeloval z imeni, kot so Bruce Willis, Arnold Schwarzenegger, Sean Connery, Faye Dunaway, Rene Russo. Njegovi filmi so prerasli tudi v velike franšize z nadaljevanji, knjigami, stripi in videoigrami. Prispevek je pripravil Žiga Bratoš.
V nedeljo se začenja letošnji festival Ukrep, ki ga prireja Plesni teater Ljubljana. Za vodilo si je pod geslom "Ambientalnost kot živa arhitektura mesta" zadal podreti zid pogosto zaprtega umetniškega ustvarjanja in ples iz dvoran pripeljati na ulice. Enotedenski festival plesnih perspektiv bo potekal v Mariboru in Ljubljani. (foto: Katarina Kolenc)
V Ljubljani se te dni odvija prvi mednarodni baletni festival Plesne noči. V Cankarjevem domu so ga pripravili v koprodukciji s SNG Opera in balet Ljubljana in k sodelovanju povabili tudi mariborske baletnike ter goste iz Sofije in Beograda. Festival so posvetili izjemnemu baletniku Rudolfu Nurejevu, ki je umrl pred tridesetimi leti.
Na Dunaju so javnosti odstrli "Ledenike na potepu" – instalacijo slovenske fotografinje Vanje Bućan, ki je s svojo fotografsko podobo preoblekla Ringturm. Odprtja instalacije na tej najvišji stolpnici znotraj dunajskega ringa se je udeležila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki se je pred tem o sodelovanju na področju kulture, pogovarjala z avstrijsko državno sekretarko Andreo Mayer. Z Dunaja poroča naša avstrijska dopisnica Petra Kos Gnamuš. (foto: Instalacijo Vanje Bućan so slovesno odprli ob navzočnosti ministrice za kulturo Aste Vrečko in avstrijske državne sekretarke za kulturo Andree Mayer © STA/arhiv Vienna Insurance Group)
Društvo slovenskih literarnih kritikov je na vrtu Lili Novy v Ljubljani pripravilo podelitev nagrade kritiško sito za najboljše domače literarno delo v preteklem letu. Med nominiranimi so bili pesniška zbirka Mleček, žbunje: grobovi v njem Blaža Božiča (Center za slovensko književnost), poetični roman Katja Gorečan: Materinska knjižica (LUD Literatura), zgodovinski polfiktivni roman Ne bom se več drsal na bajerju Lada Kralja (Beletrina), kratkoprozna zbirka Trznil je, odprla je oko Vesne Lemaić (Cankarjeva založba) in knjižni prvenec Ajde Bračič, zbirka 20-ih kratkih zgodb Leteči ljudje, ki je letošnja prejemnica kritiškega sita. Izšla je pri LUD Literaturi, kjer so med drugim zapisali, da njeni protagonisti pogosto sanjarijo o življenjih, ki bi jih lahko živeli, ta pa pred njih stopajo včasih kot prikazni, včasih pa kot povsem otipljive možnosti. Foto: Žiga Bratoš
Potem ko je Slovenija pred petimi leti podpisala pogodbo za častno gostovanje na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu, dobiva ta projekt končno podobo. V Frankfurtu so prvič predstavili slovenski program, ki ga bodo jeseni izvedli na več kot dvesto petdesetih dogodkih. Častno gostovanje v Frankfurtu velja za dogodek desetletja slovenske kulture, in čeprav je bilo več let časa za priprave, ga je na koncu ostalo malo. Frankfurtski knjižni sejem z več tisoč dogodki, obiskovalci in razstavljavci iz več kot stotih držav deluje kot izziv, ki ga lahko primerjamo s planiško letalnico, poudarja kurator Miha Kovač.
Prihodnost mariborske kulture in njenih ustvarjalcev je ob finančnih težavah mariborske občine precej negotova. Zaradi podfinanciranosti občine, zamud državnih plačil, podražitev in velikih investicijskih ciklov se nadaljujejo rezi neobveznih vsebin, ki za nevladne organizacije s področja kulture napovedujejo 20 odstotkov manj denarja za programe in 40 manj za projekte. Na občini pravijo, da gre pri tem za začasne ukrepe, ki bodo odvisni od realizacije prihodkov proračuna. Kulturniki odgovarjajo, da gre za problematiko upravljanja in postavljanja prioritet.
Neveljaven email naslov