Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos na velikem platnu ikonične zgodbe glasbenih legend.
Za rokerje je znano, da znajo živeti neobrzdano, toliko bolj divje pa je prav gotovo za tiste, ki jih je zaradi njihove prodorne glasbe v svet ponesla slava. Ena je zgodba, ki jo sporočajo z besedili in melodijami, druga pa tista iz zaodrja, tista, ki se zgodi ob ustvarjalnem procesu. O tem nastaja vse več filmov. Tako v Ljubljani že drugič zapored organizirajo festival glasbenega filma Naj se rola. Letos so ga poimenovali Ikonične zgodbe na velikem platnu, odvija se v Kinoteki, filmske pripovedi o glasbenih umetnikih, ki so se zapisali v zgodovino glasbe, domače in tuje, pa bo nizal vse do sobote. Razvrstili so jih v tri sklope. V prvi sklop z pomenljivim naslovom Brez nadzora so umestili filme neodvisnega španskega režiserja Dannya Garcie. Festival so odprli z njegovim dokumentarcem Rolling Stone: Življenje in smrt Briana Jonesa, o ustanovitelju Stonesov. Tu sta še vzpon in padec skupine The Clash, in film V iskanju Johnnyja (2014) o legendarnem in kontroverznem newyorškem kitaristu Johnnyu Thundersu, ki ga med drugim poznamo iz skupine New York Dolls. Osrednji del festivala pa so naslovili Feel LOVE, Spread LOVE – čuti ljubezen, širi ljubezen. Povejmo še, da bodo domače projekcije pospremili z gosti in pogovori, festival glasbenega filma Naj se rola pa bo v sredo 21. oktobra gostoval še v Mladinskem informativnem in kulturnem klubu v Murski Soboti.
Letos na velikem platnu ikonične zgodbe glasbenih legend.
Za rokerje je znano, da znajo živeti neobrzdano, toliko bolj divje pa je prav gotovo za tiste, ki jih je zaradi njihove prodorne glasbe v svet ponesla slava. Ena je zgodba, ki jo sporočajo z besedili in melodijami, druga pa tista iz zaodrja, tista, ki se zgodi ob ustvarjalnem procesu. O tem nastaja vse več filmov. Tako v Ljubljani že drugič zapored organizirajo festival glasbenega filma Naj se rola. Letos so ga poimenovali Ikonične zgodbe na velikem platnu, odvija se v Kinoteki, filmske pripovedi o glasbenih umetnikih, ki so se zapisali v zgodovino glasbe, domače in tuje, pa bo nizal vse do sobote. Razvrstili so jih v tri sklope. V prvi sklop z pomenljivim naslovom Brez nadzora so umestili filme neodvisnega španskega režiserja Dannya Garcie. Festival so odprli z njegovim dokumentarcem Rolling Stone: Življenje in smrt Briana Jonesa, o ustanovitelju Stonesov. Tu sta še vzpon in padec skupine The Clash, in film V iskanju Johnnyja (2014) o legendarnem in kontroverznem newyorškem kitaristu Johnnyu Thundersu, ki ga med drugim poznamo iz skupine New York Dolls. Osrednji del festivala pa so naslovili Feel LOVE, Spread LOVE – čuti ljubezen, širi ljubezen. Povejmo še, da bodo domače projekcije pospremili z gosti in pogovori, festival glasbenega filma Naj se rola pa bo v sredo 21. oktobra gostoval še v Mladinskem informativnem in kulturnem klubu v Murski Soboti.
V ponedeljek zjutraj je filmofile in drugo javnost po vsem svetu presenetila novica, da je oskarja za najboljši film prejel film, ki so mu napovedovali najmanj možnosti.
Vsebine Programa Ars
"Film resničnost lovi neodvisno od volje samega avtorja. Film je hočeš nočeš življenje". To je misel Piera Paola Pasolinija in nocoj se v Slovenski kinoteki v Ljubljani s projekcijo filma Mama Rim iz leta 1962 začenja retrospektiva njegovih filmov. Italijanski pesnik, pisatelj, dramatik in pozneje v življenju še filmski režiser je od leta 1961 do 1975, ko je umrl v še danes nepojasnjenem napadu, posnel 13 celovečercev. In prav vse filme Piera Paola Pasolinija bomo videli na kinotečni retrospektivi, ki bo potekala v Kinoteki vse do 8. maja. Retrospektiva na veliko kinotečno platno prihaja ob stoletnici Pasolinijevega rojstva; ta je bila 5. marca. Njegove filme bodo predvajali s 35 milimetrskih kopij. V Dvorani Silvana Furlana bodo odprli razstavo fotografij, med njimi tudi njegovega osnovnošolskega spričevala, saj je del mladosti preživel v Sloveniji, v Idriji; izdali pa bodo še prevod izbora njegovih filmskih esejev z naslovom Heretični empirizem. Potem ko se je uveljavil kot pesnik, pisatelj in angažirani intelektualec, se je Pier Paolo Pasolini v 60. letih prejšnjega stoletja posvetil filmom in posnel številne brezčasne klasike vse od Beračev do svojega zadnjega kontroverznega dela Salo ali 120 Sodome. Njegove premiere ni dočakal, saj je, še preden je film prišel v kino, podlegel brutalnemu napadu. Pasolini je sam dejal, da smrt za ustvarjalca tako kot montaža za film.
Vsebine Programa Ars
Minula oskarjevska noč je bila za ženske v filmu zgodovinska: Jane Campion je za svoj film Moč psa kot tretja režiserka dobila oskarja za najboljšo režijo, film CODA režiserke Sian Heder je dobil glavno nagrado – oskarja za najboljši film in oskarja za najboljšo priredbo scenarija, Ariana DeBose je za svoj nastop v Zgodbi z zahodne strani kot prva ne-bela kvirovska igralka dobila oskarja za najboljšo stransko vlogo, Billie Eilish je oskarjevka postala pri rosnih 20 letih za najboljšo izvirno filmsko glasbo, kostumografinja Jenny Beavan pa je to za svoj prispevek h Krueli postala že tretjič. Dosežke ustvarjalk je sicer zasenčilo moško nasilje, ali, kot so zapisali pri britanskem časniku The Guardian: "Če Jane Campion kot tretja režiserka dobi oskarja za najboljšo režijo, ampak Will Smith oklofuta Chrisa Rocka, se je to sploh zgodilo?" Več, Tina Poglajen. Novozelandka Jane Campion je prva ženska, ki je bila za oskarja za najboljšo režijo nominirana dvakrat – prvič za film Klavir iz leta 1993. Moč psa, dekonstrukcija mita o "pravih moških", kavbojih, je bil s kar 12 nominacijami sicer favorit letošnje podelitve. "Zelo sem ponosna, da sem nocoj dobila nagrado in da sem še ena režiserka, ki ji bodo sledile četrta, peta, šesta, sedma, osma. Zelo me veseli, da napredujemo hitreje. To smo potrebovali, enakost je pomembna." je povedala nagrajenka. Nepričakovani zmagovalec letošnjih oskarjev je CODA, neodvisna družinska drama z za Hollywood precej skromnim desetmilijonskim proračunom, o najstnici, ki živi v družini gluhih in sanja o karieri v glasbi. V filmu nastopajo gluhonemi igralci in igralke, vključno s Troyem Kotsurjem, ki je dobil oskarja za najboljšo stransko vlogo. Režiserka, Sian Heder: "Režiserka sem postala, ker sem videla to početi Jane Campion in druge režiserke. Upam, da bodo mlade ženske, ki si to želijo, videle mene; in da me bodo videli tudi neodvisni filmarji, ki se borijo, da bi lahko snemali. To je velik trenutek tudi za neodvisne filme. " Na neenak položaj spolov v filmski industriji je opozorila tudi komičarka Amy Schumer, ki je skupaj z Wando Sykes in Regino Hall povezovala letošnjo prireditev: "Akademija je letos najela tri ženske, ker je to še vedno ceneje, kot da bi najeli enega moškega, " je dejala.
Neveljaven email naslov