Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci književnosti v zvočni obliki na programu Ars.
V prihajajočem tednu bo književnost v literarnih oddajah, ki jih pripravlja Uredništvo za kulturo Programa Ars, zvenela predvsem v prevodih, najbolj mogočno ob eksistencialistu Jeanu-Paulu Sartru, v slovenščini prvič predstavljeni Maggie O'Farrell in prevajalki iz češčine Nives Vidrih.
Irski pisatelj in dramatik George Bernard Shaw je v svojih besedilih pogosto ironiziral meščansko družbo in njene institucije. Začel je kot pisatelj, pozneje pa se je povsem posvetil dramatiki; napisal je več kot 60 iger in številne še vedno uprizarjajo. Njegovo humorno besedilo Serenada je za oktobrski niz Humoresk tega tedna ob 70. obletnici njegove smrti prevedel Matej Juh.
Grška filmska igralka Melina Merkouri je v domovini je še vedno oboževana, saj so ob stoti obletnici njenega rojstva letošnje leto poimenovali po njej, a zaradi politične angažiranosti je bila dolgo tudi osovražena: vojaška hunta jo je celo izgnala iz države in ji odvzela državljanstvo in premoženje. V času izgnanstva je napisala tudi knjigo Rodila sem se kot Grkinja in v njej smo za oddajo Spomini, pisma in potopisi poiskali odlomek o nastajanju filma Nikoli v nedeljo, za katerega je leta 1960 prejela zlato palmo za glavno žensko vlogo.
»Življenje je prekratko, da bi čas izgubljali z branjem knjig, ki nam niso všeč, je v nekem intervjuju dejala irska pisateljica Maggie O'Farrell. A do njenih del bralec težko ostane ravnodušen, avtorica osmih romanov in avtobiografske proze ga namreč zlahka posrka v svoj svet. Njena dela doslej še niso bila prevedena v slovenščino, odlomke iz treh njenih del pa je za radijski Literarni portret prevedla avtorica oddaje Leonora Flis.
Temeljna misel v literaturi francoskega eksistencialističnega književnika in filozofa Jeana-Paula Sartra je človekova popolna odgovornost za svoja dejanja kot posledica posameznikove svobodne volje. Dogajanje oziroma bolje rečeno: razčiščevanje v drami Zaprta vrata oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor - pekel. Literarni večer iz cikla Arsovega domačega branja Oh, literatura - O, literatura! je z odlomkoma v prevodu Drage Ahačič pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane.
V ciklu Mojstri poustvarjalne besede predstavljamo izvrstno prevajalko češke književnosti Nives Vidrih, Sovretovo nagrajenko iz leta 2009 za prevod kratkoprozne zbirke Bohumila Hrabala Oglas za hišo, v kateri nočem več živet. Za Literarni večer je izbrala odlomke iz del Prebučna samota Bohumila Hrabala, Sestra Jáchyma Topola, Hana Alene Mornštajnove in Ljubezensko pismo v klinopisu Tomáša Zmeškala in ob njih pojasnila svoj pogled na prevajanje.
"Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kakor cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet. Če me hočete poslušati, vam razgrnem vse,“ je svoje bralke pred več kot stotimi leti nagovoril pisatelj Ivan Tavčar. Njegovo zimzeleno Cvetje v jeseni so za Radijski roman v 25 delih letos pripravili ustvarjalci slovenskega programa Radia Trst A pod režijskim vodstvom Marka Sosiča, pripovedoval bo dramski igralec Tone Gogala.
Jesen v poeziji Janka Glazerja, Dragotina Ketteja, Kajetana Koviča, Lili Novy, Franceta Balantiča, Iga Grudna in Boža Voduška.
Izbor iz dvajsetkrat ponatisnjene zbirke ameriške pesnice Diane di Prima Revolucionarna pisma v prevodu Toneta Škrjanca.
Duhovita, prefinjena, subtilna poezija avstralskega pesnika Petra Porterja v izboru in prevodu Toneta Škrjanca.
Osamljenost in Jezero, značilni pesmi francoskega romantičnega pesnika Alphonsa de Lamartina, rojenega 21. oktobra 1790, prevedel ju je Janez Menart.
Kratka zgodba Ivana Aleksejeviča Bunina, rojenega 22. oktobra 1870 v Voronežu, prvega ruskega pisatelja, ki je dobil Nobelovo nagrado. Prevedel jo je Drago Bajt.
Kratka humoreska 'španskega Zolaja' Vicenta Blasca Ibáneza v prevodu Stanka Lebna.
Odlomek iz biografskega romana francoskega pisatelja Josepha Andrasa o na smrt obsojenem alžirskem borcu v prevodu Jasmine Žgank.
Literarne oddaje med 18. in 24. oktobrom 2020
Nedelja, 18. oktober
14.05 Humoreska tega tedna: George Bernard Shaw: Serenada
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Melina Merkouri: Rodila sem se kot Grkinja
22.05 Literarni portret: Maggie O'Farrell
23.50 Literarni nokturno: Slovenski pesniki o jeseniPonedeljek, 19. oktober
23.50 Literarni nokturno: Diane Di Prima: Revolucionarna pismaTorek, 20. oktober
21.00 Literarni večer (Arsovo domače branje): Jean Paul Sartre: Zaprta vrata
23.50 Literarni nokturno: Peter Porter: Rimbaudov nojSreda, 21. oktober
23.50 Literarni nokturno: Alphonse de Lamartine: Osamljenost in JezeroČetrtek, 22. oktober
23.50 Literarni nokturno: Ivan Bunin: Mordvinski sarafanPetek, 23. oktober
23.50 Literarni nokturno: Vicente Blasco Ibáňez: PlenSobota, 24. oktober
18.00 Izbrana proza: Alan McMonagle: Kako mi je sestra skoraj priskrbela zmenek s porno zvezdo
23.50 Literarni nokturno: Joseph Andras: Rane naših bratovOd ponedeljka do petka
19.00 Radijski roman: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni
Vrhunci književnosti v zvočni obliki na programu Ars.
V prihajajočem tednu bo književnost v literarnih oddajah, ki jih pripravlja Uredništvo za kulturo Programa Ars, zvenela predvsem v prevodih, najbolj mogočno ob eksistencialistu Jeanu-Paulu Sartru, v slovenščini prvič predstavljeni Maggie O'Farrell in prevajalki iz češčine Nives Vidrih.
Irski pisatelj in dramatik George Bernard Shaw je v svojih besedilih pogosto ironiziral meščansko družbo in njene institucije. Začel je kot pisatelj, pozneje pa se je povsem posvetil dramatiki; napisal je več kot 60 iger in številne še vedno uprizarjajo. Njegovo humorno besedilo Serenada je za oktobrski niz Humoresk tega tedna ob 70. obletnici njegove smrti prevedel Matej Juh.
Grška filmska igralka Melina Merkouri je v domovini je še vedno oboževana, saj so ob stoti obletnici njenega rojstva letošnje leto poimenovali po njej, a zaradi politične angažiranosti je bila dolgo tudi osovražena: vojaška hunta jo je celo izgnala iz države in ji odvzela državljanstvo in premoženje. V času izgnanstva je napisala tudi knjigo Rodila sem se kot Grkinja in v njej smo za oddajo Spomini, pisma in potopisi poiskali odlomek o nastajanju filma Nikoli v nedeljo, za katerega je leta 1960 prejela zlato palmo za glavno žensko vlogo.
»Življenje je prekratko, da bi čas izgubljali z branjem knjig, ki nam niso všeč, je v nekem intervjuju dejala irska pisateljica Maggie O'Farrell. A do njenih del bralec težko ostane ravnodušen, avtorica osmih romanov in avtobiografske proze ga namreč zlahka posrka v svoj svet. Njena dela doslej še niso bila prevedena v slovenščino, odlomke iz treh njenih del pa je za radijski Literarni portret prevedla avtorica oddaje Leonora Flis.
Temeljna misel v literaturi francoskega eksistencialističnega književnika in filozofa Jeana-Paula Sartra je človekova popolna odgovornost za svoja dejanja kot posledica posameznikove svobodne volje. Dogajanje oziroma bolje rečeno: razčiščevanje v drami Zaprta vrata oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor - pekel. Literarni večer iz cikla Arsovega domačega branja Oh, literatura - O, literatura! je z odlomkoma v prevodu Drage Ahačič pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane.
V ciklu Mojstri poustvarjalne besede predstavljamo izvrstno prevajalko češke književnosti Nives Vidrih, Sovretovo nagrajenko iz leta 2009 za prevod kratkoprozne zbirke Bohumila Hrabala Oglas za hišo, v kateri nočem več živet. Za Literarni večer je izbrala odlomke iz del Prebučna samota Bohumila Hrabala, Sestra Jáchyma Topola, Hana Alene Mornštajnove in Ljubezensko pismo v klinopisu Tomáša Zmeškala in ob njih pojasnila svoj pogled na prevajanje.
"Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kakor cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet. Če me hočete poslušati, vam razgrnem vse,“ je svoje bralke pred več kot stotimi leti nagovoril pisatelj Ivan Tavčar. Njegovo zimzeleno Cvetje v jeseni so za Radijski roman v 25 delih letos pripravili ustvarjalci slovenskega programa Radia Trst A pod režijskim vodstvom Marka Sosiča, pripovedoval bo dramski igralec Tone Gogala.
Jesen v poeziji Janka Glazerja, Dragotina Ketteja, Kajetana Koviča, Lili Novy, Franceta Balantiča, Iga Grudna in Boža Voduška.
Izbor iz dvajsetkrat ponatisnjene zbirke ameriške pesnice Diane di Prima Revolucionarna pisma v prevodu Toneta Škrjanca.
Duhovita, prefinjena, subtilna poezija avstralskega pesnika Petra Porterja v izboru in prevodu Toneta Škrjanca.
Osamljenost in Jezero, značilni pesmi francoskega romantičnega pesnika Alphonsa de Lamartina, rojenega 21. oktobra 1790, prevedel ju je Janez Menart.
Kratka zgodba Ivana Aleksejeviča Bunina, rojenega 22. oktobra 1870 v Voronežu, prvega ruskega pisatelja, ki je dobil Nobelovo nagrado. Prevedel jo je Drago Bajt.
Kratka humoreska 'španskega Zolaja' Vicenta Blasca Ibáneza v prevodu Stanka Lebna.
Odlomek iz biografskega romana francoskega pisatelja Josepha Andrasa o na smrt obsojenem alžirskem borcu v prevodu Jasmine Žgank.
Literarne oddaje med 18. in 24. oktobrom 2020
Nedelja, 18. oktober
14.05 Humoreska tega tedna: George Bernard Shaw: Serenada
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Melina Merkouri: Rodila sem se kot Grkinja
22.05 Literarni portret: Maggie O'Farrell
23.50 Literarni nokturno: Slovenski pesniki o jeseniPonedeljek, 19. oktober
23.50 Literarni nokturno: Diane Di Prima: Revolucionarna pismaTorek, 20. oktober
21.00 Literarni večer (Arsovo domače branje): Jean Paul Sartre: Zaprta vrata
23.50 Literarni nokturno: Peter Porter: Rimbaudov nojSreda, 21. oktober
23.50 Literarni nokturno: Alphonse de Lamartine: Osamljenost in JezeroČetrtek, 22. oktober
23.50 Literarni nokturno: Ivan Bunin: Mordvinski sarafanPetek, 23. oktober
23.50 Literarni nokturno: Vicente Blasco Ibáňez: PlenSobota, 24. oktober
18.00 Izbrana proza: Alan McMonagle: Kako mi je sestra skoraj priskrbela zmenek s porno zvezdo
23.50 Literarni nokturno: Joseph Andras: Rane naših bratovOd ponedeljka do petka
19.00 Radijski roman: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni
Včeraj se je v Palermu začela mednarodna skladateljska tribuna Rostrum. Na tej platformi, ki jo je leta 1955 ustanovil Mednarodni svet, takrat še pod okriljem UNESCa, si radijske postaje izmenjajo izbrane nove posnetke del sodobnih skladateljev, delegati sodelujočih postaj pa izbirajo najbolj prepričljive med njimi. Radio Slovenija tokrat predstavlja koncert za violončelo in orkester Unveiled Vita Žurája, s tribune pa poroča letošnji delegat Primož Trdan.
NAPOVED: V Slovenskem etnografskem muzeju nocoj ob 18. uri odpirajo razstavo Plečnikova Lectarija. S Plečnikom in njegovo Lectarijo, ki je tik pred drugo svetovno vojno zaživela na Kongresnem trgu, je povezana tudi Krbavčičeva svečarska in medičarska delavnica na Trubarjevi ulici v Ljubljani. Oba ambienta bosta odslej na ogled na stalni razstavi.
Na smrt velikega književnika Borisa Pahorja so se odzvali tudi njegovi sodelavci in prijatelji. Nekaj njihovih misli je zbral Gregor Podlogar.
Prihodnji teden se v Izoli začenja 18. Kino otok, festival mednarodnega avtorskega filma, ki se po dveh letih prilagojenih epidemijskih izdaj tudi vrača v svoj tradicionalni termin: prvi teden junija. Festival letos prinaša filme iz Madžarske, Kanade in Ukrajine, Belorusije, Italije, Škotske, Francije, Malte, Indije, Hrvaške, Srbije, Kolumbije in drugih držav, v sredo pa ga bo odprl dokumentarni film Izginjanje, ki raziskuje osebno, družinsko, družbeno in politično zgodovino – in sodobnost – dvojezične avstrijske Koroške, kjer slovenskega jezika v javnih prostorih že dolgo ni več slišati.
Bo 75. zlato palmo spet prejel Šved Ruben Östlund ali pa bo šla ponovno v roke Romuna Cristiana Mungiuja? Jo bo dobil Poljak Jerzy Skolimowski?
Od petka, 27. maja, do nedelje, 29. maja, po vsej Sloveniji poteka arhitekturni festival Odprte hiše Slovenije. Gre za eno redkih priložnosti, ki omogočajo izkušnjo, da ljudje v stavbe vstopijo, jih preizkusijo, dobijo kontakt z arhitekti, uporabniki, lastniki, izvajalci in drugimi strokovnjaki. Tema letošnjega festivala je "Arhitektura v novi realnosti".
Dokumentarec raziskuje burno zgodovino zapuščenega koncertnega klavirja, čigar domovanje je po nenavadnem spletu naključi že več kot 60 let prav dramski studio 01 Radia Slovenija. Strniši je ta koncertni Bösendorfer naposled predstavljal vir obsežnega navdiha. Na njem je ustvaril album z istoimenskim naslovom, z njega odpihnil prah, ki je s tem vsaj delno razkril tudi tančine naše polpretekle zgodovine. V radiofonski jezik je esejska razmišljanja, sprva nastala pod redakcijsko zasnovo Marka Crnkoviča za spletno revijo Fokuspokus, prevedel režiser Klemen Markovčič. Tako je nastala samosvoja zvočna pripoved o tem resnično posebnem klavirju na Radiu Slovenija, ki pa je od premiere dokumentarca leta 2018 doživel tudi celovito prenovo za katero je v resnici najbolj zaslužna prav ta radiofonska raziskava. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Nejc Zupančič Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Pripovedovalec – Renato Horvat Vodja pogovora – Klemen Markovčič Sogovornika – Matija Milčinski in Peter Hribar Interpret – Gorazd Logar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2018
Srečanje, ki je obsegalo pet predavanj in ogled filma, je bilo posvečeno enemu od najbolj izstopajočih in najbolj plodovitih nemških intelektualcev svojega časa Siegfriedu Kracauerju (1889 – 1966). Povod pa je bil izid prevoda njegovega dela Ornamenti množice (Založba *cf, 2021), ki velja za njegovo najbolj vplivno delo. Siegfried Kracauer pri nas ni širše poznan mislec, in to navkljub dejstvu, da je prevod tega dela že četrta knjižna objava tega avtorja pri nas. Pred tem so izšle še knjižne objave: Filmska čitanka (Slovenska kinoteka, 2017), roman Ginster (CZ, 2014) in razprava Uslužbenci (Založba *cf, 2013). Krackauerjeva življenjska zgodba na samosvoj način uteleša zgodovino 20. stoletja in je močno vpliva tudi na njegovo delo. Prevajalka Anja Naglič je povedala, da je "Krackauerjevo življenje je tako zasebno kot poklicno potekalo v znamenju eksteritorialnosti, če si izraz sposodim kar pri njem samem. Kot jud je bil napol tujec v Nemčiji, kot nemški emigrant tujec v Franciji in v ZDA, in kar trikrat je začel svoje (poklicno) življenje na novo – leta 1921, ko se je iz arhitekta prelevil v novinarja, leta 1933 z begom iz Nemčije v Francijo in leta 1941 z begom v ZDA". Delo Ornament množice je izšlo leta 1963, v njem pa je avtor izbral 24 od nekaj sto esej, ki jih je napisal v času weimarske republike. V njih na interdisciplinarni način pretresa (moderno) življenje zgodnjega 20. stoletja in analizira pojave množične kulture. Vsak na svoj način so to osvetlili tudi vsi predavatelji na dogodku: Anja Naglič, Miloš Kosec, Magdalena Germek, Rok Vevar in Marko Jenko, ki je med drugim povedal: "Če se spomnite filma Plesalka v temi Larsa von Trierja, tu lahko začutite rojevanje glasbe iz zvokov stroja, iz ponavljajočih gibov. Tukaj se odpira polje ornamenta. Prav na tej točki, bi lahko rekli, da se nekaj osamosvaja – proces proizvajanja nečesa se pervertira, se ovije vase, je samo sebi namen. To je tisto, kar je tu ključno." In kot je Marko Jenko še zapisal v spremni besedi dela Ornament množice: "Ornament je bistven za bistvo. Je točka skupnega pogleda množice, kjer je množica, in to materialno, mnogo bolj iskrena, kot se ji morda zdi." Kracauerjeva misel – kar je potrdil tudi dogodek v Kinu Šiška – še danes precej intenzivno nagovarja teoretike in raziskovalce s področij sociologije, filozofije, sodobnega plesa, likovne umetnosti, arhitekture in filma.
Letizia Battaglia, (1935-2022) ni bila le fotografinja, predvsem je bila in hotela biti neodvisna in svobodna ženska, ki se je za pot fotoreporterke odločila razmeroma pozno, in še to ne po lastni izbiri. Ob končanem članku so jo vprašali, kje pa so fotografije? In tako se je začel počasen prehod od novičarke do kritične intelektualke, pogumne fotoreporterke, ki je čutila, da mora prizore s 50mm objektivom posneti od blizu. Tako v Italiji kot po svetu je postala prepoznavna zaradi fotografiranja žrtev mafije na italijanskem jugu.
Če Ivan Štrekelj ne bi bil gluh, bi bil gotovo vidna figura slovenske umetnosti, meni Petra Rezar, ki je z Matejo Breščak pripravila razstavo v Narodni galeriji, o umetniku pa je napisala tudi knjigo. Ustvarjal je predvsem realistične portrete in ženske akte, v njegovih delih pa slutimo zadržano izpoved nemoči, tišine in osamljenosti, preberemo v razstavnem besedilu. To velja tudi za naslovno podobo, kip z naslovom Poplava upodobitev utapljajoče se deklice, ki hlasta za zrakom. Mateja Breščak pove, da je razstava nastala v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije. Donirali so jim nekaj Štrekljevih del, ki so jih imeli v lasti, na razstavo pa so vključili tudi dvanajst opisov umetnin v znakovnem jeziku. Leta 1916 rojeni Štrekelj je bil tudi aktivist v krogu gluhih takratne organizacije v Juglaviji, sicer pa je najprej študiral v Beogradu, ko so po vojni ustanovili likovno akademijo v Ljubljani, pa se je vpisal v tretji letnik kiparstva. Med njegovimi profesorji najdemo velika imena slovenskega kiparstva, kot sta Frančišek Smerdu in Boris Kalin, ki ju je zaznamoval študij na zagrebški akademiji. Štirideset kipov, šestnajst del na papirju, ena oljna slika in fotografije javnih spomenikov in nagrobnikov bo na razstavi Kipar Ivan Štrekelj (1916-1975) v ljubljanski Narodni galeriji na ogled do 2. oktobra.
Neveljaven email naslov