Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predlog novega Pravilnika o strokovnih komisijah
Ministrstvo za kulturo je ponovno presenetilo. Kot navajajo pri sindikatu Glosa in društvu Asociacija ministrstvo z novim predlogom Pravilnika o strokovnih komisijah znižuje demokratične in strokovne standarde odločanja v kulturi. Predlog je bil objavljen nenadno in brez posvetovanja s civilno družbo.
Ta čas bi od Ministrstva za kulturo pričakovali drugačne odločitve, poudarjata predsednica društva Asociacija Inga Remeta in predsednik Sindikata Glosa Mitja Šuštar. Strokovne komisije odločajo o razdeljevanju sredstev za kar 18 področij. Predlog novega pravilnika z manjšimi izjemami niža število njihovih članov, imenovani bodo na povabilo ministra, dva od treh sta lahko uslužbenca ministrstva, predsednika komisije imenuje minister.
Strokovne komisije so sicer bile v preteklosti deležne kritik, nekatere odločitve so bile spodbijane na sodiščih, politiki pa se že dolgo očita, da se skriva za komisijami in ne prevzame odgovornosti. Vendar komisije po obstoječem pravilniku delujejo komaj leto in pol, zato ne moremo v celoti vedeti, ali začenjajo dobro delovati.
Obrazložitev ministrstva je naslednja: "Sprememba je utemeljena z bolj učinkovitim delom. Izkazalo se je, da večje število članov, kot je bilo določeno s sedanjim pravilnikom, v nekaterih primerih predstavlja veliko oviro za učinkovito delovanje strokovnih komisij. Ker pa je za posamezna področja potrebno večje število članov, je tudi v novem pravilniku to opredeljeno med izjemami.
Možnost je vključena zato, da bi olajšali delo strokovnih komisij, saj so med uslužbenci ministrstva za kulturo zaposleni tudi strokovnjaki, ki poznajo kontinuiteto in razvoj posameznih področij in lahko s svojim strokovnim znanjem pripomorejo k večji učinkovitosti dela strokovnih komisij, saj so sestavni del v procesu delovanja resorja."
Predlog novega Pravilnika o strokovnih komisijah
Ministrstvo za kulturo je ponovno presenetilo. Kot navajajo pri sindikatu Glosa in društvu Asociacija ministrstvo z novim predlogom Pravilnika o strokovnih komisijah znižuje demokratične in strokovne standarde odločanja v kulturi. Predlog je bil objavljen nenadno in brez posvetovanja s civilno družbo.
Ta čas bi od Ministrstva za kulturo pričakovali drugačne odločitve, poudarjata predsednica društva Asociacija Inga Remeta in predsednik Sindikata Glosa Mitja Šuštar. Strokovne komisije odločajo o razdeljevanju sredstev za kar 18 področij. Predlog novega pravilnika z manjšimi izjemami niža število njihovih članov, imenovani bodo na povabilo ministra, dva od treh sta lahko uslužbenca ministrstva, predsednika komisije imenuje minister.
Strokovne komisije so sicer bile v preteklosti deležne kritik, nekatere odločitve so bile spodbijane na sodiščih, politiki pa se že dolgo očita, da se skriva za komisijami in ne prevzame odgovornosti. Vendar komisije po obstoječem pravilniku delujejo komaj leto in pol, zato ne moremo v celoti vedeti, ali začenjajo dobro delovati.
Obrazložitev ministrstva je naslednja: "Sprememba je utemeljena z bolj učinkovitim delom. Izkazalo se je, da večje število članov, kot je bilo določeno s sedanjim pravilnikom, v nekaterih primerih predstavlja veliko oviro za učinkovito delovanje strokovnih komisij. Ker pa je za posamezna področja potrebno večje število članov, je tudi v novem pravilniku to opredeljeno med izjemami.
Možnost je vključena zato, da bi olajšali delo strokovnih komisij, saj so med uslužbenci ministrstva za kulturo zaposleni tudi strokovnjaki, ki poznajo kontinuiteto in razvoj posameznih področij in lahko s svojim strokovnim znanjem pripomorejo k večji učinkovitosti dela strokovnih komisij, saj so sestavni del v procesu delovanja resorja."
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
Neveljaven email naslov