Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako zveni književnost? Vrhunci književnosti v zvočni obliki na programu Ars.
Kaj imajo skupnega Kreslin, nobelovci, Guillevic, Schmitt z Mozartom, slovenski protestanti in drugi? Poslušalce literarnih oddaj, ki jih pripravlja Uredništvo za kulturo Programa Ars.
Oktobrski niz Humoresk tega tedna z Georgeem Bernardom Shawom se končuje z zgodbo Skrivnost moške garderobe v prevodu Mateje Perpar. Tudi ta zgodba potrjuje, da irski nobelovec, ki je bil z več kot 60 igrami v svojem času omenjan celo kot največji angleško pišoči dramatik po Shakespearu, ni bil ravno naklonjen avtorju Hamleta, Kralja Leara in drugih iger. Saj poznamo njegovo domislico, da vseh tistih tragedij in komedij ni napisal Shakespeare, ampak neki neznani dramatik s podobnim imenom …
Britanski pisatelj indijsko-trinidadskega rodu, nobelovec V. S. Naipaul je poleg vrste romanov, postavljenih na Trinidad (med katerimi je večkrat nagrajeni Maser mistik), ustvaril tudi velik potopisni opus. V trilogiji o Indiji kritično piše o navadah v deželi svojih prednikov. Odlomek iz tretje knjige Indija - milijon uporniških isker, je prevedla Miriam Drev.
Jernej Juren, pravnik, ki je študiral češčino, glasbenik in pisatelj … piše besedila za šansone, kratko prozo in stripovske scenarije ter prevaja, na primer roman Josefa Škvoreckega Inženir človeških duš. Glasbo ustvarja pri uličnem swingovskem bendu Počeni škafi; igra na perilnik in kitaro. Z Izarjem Lunačkom sta bila leta 2017 prva slovenska avtorja, ki sta objavila grafični roman pri ameriški založbi Animal Noir. Spomladi je objavil kratkoprozni prvenec Ekoton in drugi grehi mladosti … Literarno ga je portretirala Tadeja Krečič.
In kako zveni Ježkov nagrajenec Vlado Kreslin brez glasbene spremljave? Marsikatera njegova besedila je ne vedno, saj tudi na papirju delujejo polno in samozadostno. Interpretacija igralca Karla Brišnika, osvobojena melodije, v Literarnem nokturnu ponuja možnosti drugačnega poslušanja njegovih pesmi.
Prefinjene in surove, metafizične in prizemljene pesmi ameriškega pesnika Edwarda Dorna so prežete s pop kulturo, ezoteriko, filozofijo in zgodovino, politiko, teologijo in ekonomijo, hkrati pa izredno lirično naravnane. Nekaj njegovih pesmi je za Literarni nokturno prevedel Tone Škrjanec.
Čeprav ima samosvoj pesnik Eugène Guillevic pomembno mesto v sodobni francoski poeziji, je v svetu le manj znan. V slovenščini so prvi prevodi Aleša Bergerja izšli v antologiji francoske poezije, leta 2017 pa smo v prevodu Zarje Vršič dobili knjižno izdajo prvenca Zemljevôden. Zarja Vršič je tudi avtorica Literarnega večera o njem.
V digitalni dobi vse hitreje izgubljamo zmožnost za osredotočeno, poglobljeno branje daljših besedil. Zakaj je pomembno, da to zmožnost gojimo in razvijamo, kako to storiti in kako je število posameznikov, ki tako branje obvladajo, povezano z inovativnim, spodbudnim življenjskim okoljem, Miha Kovač razlaga v knjigi Berem, da se poberem. 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih. In v Literarni matineji
Samanta Hadžić Žavski se v knjižnem prvencu Serijski morilec suvereno poigrava z bralčevimi pričakovanji in gradi nenavadna pripovedna okolja. V njih lahko jasno prepoznamo ostre robove sveta, v katerem živimo prav mi sami in ki je poln predsodkov, stereotipov, nasilja in nestrpnosti. V Literarnem nokturnu boste slišali zgodbi: Divje odlagališče in Albert.
Eric Emmanuel Schmitt je eden najuspešnejših v francoščini pišočih avtorjev; berejo, prevajajo in igrajo ga po vsem svetu. Tokrat ga bomo spoznali prek intimnega romana v pismih, ki jih piše Mozartu, odkar mu je pri petnajstih letih rešil življenje in mu kasneje v pomembnih trenutkih - ob spraševanju o sebi, odnosih, spolnosti, o izgubljanju in veri itd. – pošiljal svoja »pisma«, glasbo. Knjiga je partitura za bralca, bralcu je dana svoboda tišine, poslušanja in časa za doživljanje, za odhode iz branja v spomine in razmišljanje. Literarni večer je pripravil in odlomke prevedel Igor M Ravnik, interpretiral jih je dramski igralec Blaž Šef, režirala Saška Rakef.
Češki pisatelj Bohumil Hrabal je v središče svojih besedil vztrajno postavljal človeka, ki se iz dneva v dan bojuje za preživetje, pa vendar išče tudi pobeg iz sive resničnosti, ki mu kroji vsakdan. To velja tudi za zgodbo Pabitelji iz zbirke Oglas za hišo, v kateri nočem več živet.
Prevod svetega pisma iz leta 1584 ima velikanski pomen za Slovence, a pomemben je tudi njegov Preprosti predgovor, v katerem Jurij Dalmatin razpravlja o Slovencih, o knjižnojezikovnem in verskosvetnem ustvarjanju, o svetovnem nazoru in narodni zavesti, posebej pa povzdiguje življenjsko pomembnost in veljavo slovenskega jezika. V sodobno slovenščino so besedilo prevedli Srečko Reher, Drago Kuhar in Geza Filo. V poznih urah pa boste lahko prisluhnili še odlomkoma iz predgovora k delu Arcticae horulae - Zimske urice, v katerem Adam Bohorič med drugim pove nekaj besed o tej svoji drobni knjižici, eni izmed velikih knjig slovenstva. Predgovor je poslovenil Anton Sovrè.
Literarne oddaje med 25. in 31. oktobrom 2020
Nedelja, 25. oktober
14.05 Humoreska tega tedna: George Bernard Shaw: Skrivnost moške garderobe
18.05 Spomini, pisma in potopisi: V. S. Naipaul: Indija
22.05 Literarni portret: Jernej Juren
23.50 Literarni nokturno: Vlado Kreslin: Tvoje jutroPonedeljek, 26. oktober
23.50 Literarni nokturno: Edward Dorn: V mladosti sem bil neumoren plesalecTorek, 27. oktober
21.00 Literarni večer: Eugène Guillevic: Zemljevoden
23.50 Literarni nokturno: Jure Kaštelan: OljenkaSreda, 28. oktober
11.05 Literarna matineja: Zakaj in kako brati v digitalni dobi (Tina Kozin z Miho Kovačem)
23.50 Literarni nokturno: Samanta Hadžić Žavski: Divje odlagališče in AlbertČetrtek, 29. oktober
23.50 Literarni nokturno: Paul Carroll: TihožitjePetek, 30. oktober
23.50 Literarni nokturno: Bohumil Hrabal: Hiša, v kateri nočem več živetSobota, 31. oktober
18.00 Izbrana proza: Jurij Dalmatin: Iz Preprostega predgovora k celotni bibliji
23.50 Literarni nokturno: Adam Bohorič: Arcticae horulaeOd ponedeljka do petka
19.00 Radijski roman: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni
Kako zveni književnost? Vrhunci književnosti v zvočni obliki na programu Ars.
Kaj imajo skupnega Kreslin, nobelovci, Guillevic, Schmitt z Mozartom, slovenski protestanti in drugi? Poslušalce literarnih oddaj, ki jih pripravlja Uredništvo za kulturo Programa Ars.
Oktobrski niz Humoresk tega tedna z Georgeem Bernardom Shawom se končuje z zgodbo Skrivnost moške garderobe v prevodu Mateje Perpar. Tudi ta zgodba potrjuje, da irski nobelovec, ki je bil z več kot 60 igrami v svojem času omenjan celo kot največji angleško pišoči dramatik po Shakespearu, ni bil ravno naklonjen avtorju Hamleta, Kralja Leara in drugih iger. Saj poznamo njegovo domislico, da vseh tistih tragedij in komedij ni napisal Shakespeare, ampak neki neznani dramatik s podobnim imenom …
Britanski pisatelj indijsko-trinidadskega rodu, nobelovec V. S. Naipaul je poleg vrste romanov, postavljenih na Trinidad (med katerimi je večkrat nagrajeni Maser mistik), ustvaril tudi velik potopisni opus. V trilogiji o Indiji kritično piše o navadah v deželi svojih prednikov. Odlomek iz tretje knjige Indija - milijon uporniških isker, je prevedla Miriam Drev.
Jernej Juren, pravnik, ki je študiral češčino, glasbenik in pisatelj … piše besedila za šansone, kratko prozo in stripovske scenarije ter prevaja, na primer roman Josefa Škvoreckega Inženir človeških duš. Glasbo ustvarja pri uličnem swingovskem bendu Počeni škafi; igra na perilnik in kitaro. Z Izarjem Lunačkom sta bila leta 2017 prva slovenska avtorja, ki sta objavila grafični roman pri ameriški založbi Animal Noir. Spomladi je objavil kratkoprozni prvenec Ekoton in drugi grehi mladosti … Literarno ga je portretirala Tadeja Krečič.
In kako zveni Ježkov nagrajenec Vlado Kreslin brez glasbene spremljave? Marsikatera njegova besedila je ne vedno, saj tudi na papirju delujejo polno in samozadostno. Interpretacija igralca Karla Brišnika, osvobojena melodije, v Literarnem nokturnu ponuja možnosti drugačnega poslušanja njegovih pesmi.
Prefinjene in surove, metafizične in prizemljene pesmi ameriškega pesnika Edwarda Dorna so prežete s pop kulturo, ezoteriko, filozofijo in zgodovino, politiko, teologijo in ekonomijo, hkrati pa izredno lirično naravnane. Nekaj njegovih pesmi je za Literarni nokturno prevedel Tone Škrjanec.
Čeprav ima samosvoj pesnik Eugène Guillevic pomembno mesto v sodobni francoski poeziji, je v svetu le manj znan. V slovenščini so prvi prevodi Aleša Bergerja izšli v antologiji francoske poezije, leta 2017 pa smo v prevodu Zarje Vršič dobili knjižno izdajo prvenca Zemljevôden. Zarja Vršič je tudi avtorica Literarnega večera o njem.
V digitalni dobi vse hitreje izgubljamo zmožnost za osredotočeno, poglobljeno branje daljših besedil. Zakaj je pomembno, da to zmožnost gojimo in razvijamo, kako to storiti in kako je število posameznikov, ki tako branje obvladajo, povezano z inovativnim, spodbudnim življenjskim okoljem, Miha Kovač razlaga v knjigi Berem, da se poberem. 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih. In v Literarni matineji
Samanta Hadžić Žavski se v knjižnem prvencu Serijski morilec suvereno poigrava z bralčevimi pričakovanji in gradi nenavadna pripovedna okolja. V njih lahko jasno prepoznamo ostre robove sveta, v katerem živimo prav mi sami in ki je poln predsodkov, stereotipov, nasilja in nestrpnosti. V Literarnem nokturnu boste slišali zgodbi: Divje odlagališče in Albert.
Eric Emmanuel Schmitt je eden najuspešnejših v francoščini pišočih avtorjev; berejo, prevajajo in igrajo ga po vsem svetu. Tokrat ga bomo spoznali prek intimnega romana v pismih, ki jih piše Mozartu, odkar mu je pri petnajstih letih rešil življenje in mu kasneje v pomembnih trenutkih - ob spraševanju o sebi, odnosih, spolnosti, o izgubljanju in veri itd. – pošiljal svoja »pisma«, glasbo. Knjiga je partitura za bralca, bralcu je dana svoboda tišine, poslušanja in časa za doživljanje, za odhode iz branja v spomine in razmišljanje. Literarni večer je pripravil in odlomke prevedel Igor M Ravnik, interpretiral jih je dramski igralec Blaž Šef, režirala Saška Rakef.
Češki pisatelj Bohumil Hrabal je v središče svojih besedil vztrajno postavljal človeka, ki se iz dneva v dan bojuje za preživetje, pa vendar išče tudi pobeg iz sive resničnosti, ki mu kroji vsakdan. To velja tudi za zgodbo Pabitelji iz zbirke Oglas za hišo, v kateri nočem več živet.
Prevod svetega pisma iz leta 1584 ima velikanski pomen za Slovence, a pomemben je tudi njegov Preprosti predgovor, v katerem Jurij Dalmatin razpravlja o Slovencih, o knjižnojezikovnem in verskosvetnem ustvarjanju, o svetovnem nazoru in narodni zavesti, posebej pa povzdiguje življenjsko pomembnost in veljavo slovenskega jezika. V sodobno slovenščino so besedilo prevedli Srečko Reher, Drago Kuhar in Geza Filo. V poznih urah pa boste lahko prisluhnili še odlomkoma iz predgovora k delu Arcticae horulae - Zimske urice, v katerem Adam Bohorič med drugim pove nekaj besed o tej svoji drobni knjižici, eni izmed velikih knjig slovenstva. Predgovor je poslovenil Anton Sovrè.
Literarne oddaje med 25. in 31. oktobrom 2020
Nedelja, 25. oktober
14.05 Humoreska tega tedna: George Bernard Shaw: Skrivnost moške garderobe
18.05 Spomini, pisma in potopisi: V. S. Naipaul: Indija
22.05 Literarni portret: Jernej Juren
23.50 Literarni nokturno: Vlado Kreslin: Tvoje jutroPonedeljek, 26. oktober
23.50 Literarni nokturno: Edward Dorn: V mladosti sem bil neumoren plesalecTorek, 27. oktober
21.00 Literarni večer: Eugène Guillevic: Zemljevoden
23.50 Literarni nokturno: Jure Kaštelan: OljenkaSreda, 28. oktober
11.05 Literarna matineja: Zakaj in kako brati v digitalni dobi (Tina Kozin z Miho Kovačem)
23.50 Literarni nokturno: Samanta Hadžić Žavski: Divje odlagališče in AlbertČetrtek, 29. oktober
23.50 Literarni nokturno: Paul Carroll: TihožitjePetek, 30. oktober
23.50 Literarni nokturno: Bohumil Hrabal: Hiša, v kateri nočem več živetSobota, 31. oktober
18.00 Izbrana proza: Jurij Dalmatin: Iz Preprostega predgovora k celotni bibliji
23.50 Literarni nokturno: Adam Bohorič: Arcticae horulaeOd ponedeljka do petka
19.00 Radijski roman: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni
Vrata odpira nov festival, Jazz festival Piran-Portorož. Štiridnevni program je zastavljen velikopotezno, z mednarodnimi gosti svetovnega slovesa. Med njim sta tudi lanski grammyjev nagrajenec Ivan Melon Lewis in brazilska glasbena legenda Gilberto Gil. Vse do sobote, 2. julija, se bo v portoroškem Avditoriju in piranskem gledališču Tartini zvrstilo osem koncertov raznovrstne glasbe. Umetniški vodja festivala je Brane Rončel.
Naslov skupinske razstave mlajše generacije umetnic in umetnikov »Giardino all'italiana – nove težnje v italijanskem slikarstvu« je seveda prispodoba, izhaja pa iz zgodovinskega pojma: italijanski renesančni vrt, kamor so se od 16. stoletja naprej vrtnarji severno od Alp hodili učit, kako neukročeno naravo ukrotiti z načeli Evklidove geometrije. »Giardino all'italiana« je, kot pravi kurator Antonio Grulli, današnja Italija, ki po zaslugi preroda figuralnega slikarstva nove generacije ponovno doživlja razcvet. Do 11. septembra si jo lahko ogledamo v Galeriji Vžigalica v Ljubljani.
Na nekatere ljubljanske ulice in trge vabi Street Art Festival. Gre za festival ulične umetnosti, ki je zasnovan iz ljubezni do grafitov, performansov in ostalih intervencij v javnem prostoru. Organizatorju, Inštitutu za urbana vprašanja, se je tokrat kot koproducent pridružil Center urbane kulture – Kino Šiška, kjer bo med drugim potekal pester konferenčni del programa. Festivalsko dogajanje spodbuja k aktivnemu branju ulic, obenem pa podpira mlade, še neuveljavljene generacije uličnih umetnic in umetnikov.
S koncertom Tria Filippa Oreficeja se na Ploščadi Silvana Furlana v Novi Gorici začenja festival saksofonistov SAXGO22. Festival z najdaljšo tradicijo v mestu vključuje še mednarodno tekmovanje saksofonistov in mojstrski tečaj s priznanim saksofonskim kvartetom Zahir iz Francije. Nova Gorica in njena bližnja okolica bosta tako vse do 8. julija vnovič obarvani z zvoki klasičnega in džezovskega saksofona. Obisk vseh koncertov je brezplačen.
Nocoj bodo na svoj račun prišli ljubitelji muzikala – v prestolnico namreč znova prihaja režiser in koreograf Mykal Rand z Zgodbo z zahodne strani. Sveža postavitev priznane klasike glasbenega gledališča bo premiero in prve štiri ponovitve doživela prav na letošnjem jubilejnem Ljubljana Festivalu – kultna glasba Leonarda Bernsteina bo na današnjo vročo poletno noč zvenela pod streho letnega gledališča Križanke.
Slovenska pisateljica Ana Marwan je na 46. dnevih literature v nemškem jeziku v Celovcu prejela nagrado Ingeborg Bachmann. Mednarodno žirijo je prepričala z besedilom z naslovom Wechselkröte. Za nagrado se je potegovalo štirinajst avtorjev.
Delovo nagrado kresnik za najboljši roman lanskega leta je prejel pisatelj Roman Rozina, in sicer za roman Sto let slepote. V njem skozi osebne usode prikazuje življenje v rudarskih revirjih skozi celotno dvajseto stoletje. Roman Rozina vodi »bralca skozi vse mogoče temine in svetline, ki jih njegovim izborno izrisanim in izjemno prezentnim, predstavljivim junakom prinaša življenje, naj gre za intimne izbire, tudi vraževerne predstave ali kolektivne boje, za ideološke trke ali vojne mrke in še za vse drugo,« je v utemeljitvi zapisala petčlanska žirija pod vodstvom Mimi Podkrižnik.
S predstavo Milena Zupančič v tej predstavi ne igra, ki jo bo uprizoril Tomaž Lapajne Dekleva se v četrtek, 23. junija v Gornji Radgoni začenja 25. mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica, ki ga prireja gledališče Ane Monro. Potekal bo v kar 13 slovenskih mestih, posebnost 25. jubilejne izdaje pa je ta, da se seli tudi na splet. Karavana Ane Desetnice bo v Ljubljano pripotovala 29. junija ter uprizorila otvoritveni spektakel nad Tromostovjem. Več o samem programu ter prizoriščih festivala je povedala producentka festivala Polona Prosen.
Dediščina Plečnikove arhitekture niso le stavbe, ki jih je zasnoval, temveč predvsem svetovi, ki so jih njegova dela odpirala. Čeprav je kot arhitekt črpal iz preteklosti, se je vizionarsko spogledoval s prihodnostjo. Eden od vrhuncev letošnjega Plečnikovega leta bo razstava Plečnik: metropola, kraj, vrt, ki bo od danes na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka, vir: www.mgml.si
"Če si ne moremo zamišljati prihodnosti, je tudi ne moremo živeti"
Naslov se nanaša na sedem sekund dolg kader, v katerem se je prvič v zgodovini umetniškega filma pojavila gola ženska. To je bila Heddy Lamarr, igralka judovskega porekla rojena na Dunaju. Monodrama, ki jo je napisal avstrijski dramatik Peter Turrini se osredotoča predvsem na jesen njenega življenja, v njej jo uzremo kot žensko, ki je bila kljub vsemu občudovanju zaradi njene lepote, vendarle preslišana in utišana v tem, kar je zares bila. V predstavi so ustvarjalne moči združili slovenski in francoski umetniki. Režijo in scenografijo sta prispevala priznana francoska gledališčnika, Jean-Claude Berutti in Rudy Sabounghi. Dramaturginja je Diana Koloini, v predstavi pa v glavni vlogi nastopa Polona Vetrih. Pogumno je vstopila v lik judinje Heddy Lamarr, ki je še vedno znana kot najlepša ženska klasičnega Hollywooda. Zaznamovali so jo zgodnja slava, razmeroma kratka igralska kariera, številne poroke in veliko bogastvo, njena brezčasna lepota ter številne lepotne operacije. Pogled v njeno življenje pa odstre tudi njeno izjemno inteligenco. Bila je namreč izumiteljica pomembnih tehnoloških izumov, kar pa je ostalo za časa njenega življenja neopaženo.
Njena dela niso slike, ki stojijo, ampak so stroji, ki jih mora nenehno "komandirati", kot pravi sama. In z njimi me drugim govori o tem, kako zahtevno je ustvariti nek mehanizem, da deluje.
Več strokovnjakov je bilo glede avtentičnosti razstavljenih del odločnih, da gre skoraj brez dvoma za ponaredke
Literarni večer nagrajenih sodobnih glasov slovenske književnosti, posvečen Primožu Trubarju Deveto leto zapored se Društvo slovenskih pisateljev s Slovensko pisateljsko potjo, Občino Velike Lašče, KUD-om Primož Trubar in v sodelovanju z našim 3. programom – Programom Ars poklanja utemeljitelju knjižne slovenščine Primožu Trubarju. Dogodek poimenovan Dom v jeziku, ki ima domicil na Trubarjevi domačiji na Rašici, bo tako že devetič povezal prejemnice in prejemnike najpomembnejših književnih nagrad.
Dela Vincenta van Gogha, Edgarja Degasa, Henrija Matissa, Pabla Picassa, Kazimirja Maleviča, Vasilija Kandinskega ter še več drugih velikanov umetnosti 20. stoletja naj bi bilo danes na ogled na razstavi Popotovanja. Umetniška zbirka družine Boljkovac v našem Narodnem muzeju na Metelkovi. A je razstava v strokovni javnosti vzbudila kar nekaj pomislekov in vprašanj glede avtentičnosti del, zato so odprtje v Narodnem muzeju zaenkrat odpovedali. O razstavi so v muzeju obvestili šele v ponedljek, včeraj pa so se v strokovni javnosti pojavile ugibanja in ocene, da gre verjetno za ponaredke. Pomisleke so naslovili tudi na Ministrstvo za kulturo, kjer so po pregledu dokumentacije ugotovili, da ta razstava ni bila umeščena v letni načrt muzeja. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je povedala še, da so se zjutraj na ministrstvu najprej posvetovali s pristojnimi strokovnimi sodelavkami, nato pa sklicali sestanek z direktorjem muzeja. Ta se je odločil odprtje razstave zaenkrat odpovedati, čeprav je še vedno prepričan v originalnost del. Car je povedal še, da so kljub zavrnitvi sofinanciranja s strani ministrstva razstavo pred nekaj tedni umestili v program zato, da bi spodudili boljši obisk muzeja v zatišnih poletnih mesecih, podatkov o zavarovalnini pa ni želel razkriti, saj da gre za javno-zasebno sodelovanje. Ali gre tudi v resnici za ponaredke bo moral pokazati pravni postopek, bi pa v primeru originalov nedvomno šlo za razstavo, kot je vsaj v zadnjem času v Sloveniji ne pomnimo.
Po nekaterih virih naj bi se 8. junija leta 1508 rodil utemeljitelj knjižne slovenščine, Primož Trubar, zato ta dan od leta 2010 velja za Trubarjev dan. Poklanjajo se mu tudi na Društvu slovenskih pisateljev, kjer v sodelovanju z našim tretjim radijskim programom – programom Ars in drugimi organizacijami pripravljajo dogodek Dom v jeziku. Danes se nihče na Slovenskem ne piše več Trubar, pa vendar smo po pisni slovenščini vsi njegovi nasledniki, dediči, razmišlja predsednik Društva slovenskih pisateljev, Dušan Merc. Pobudo za dan Primoža Trubarja je pred leti dal nedavno preminuli pisatelj in akademik Boris Pahor, ki je poudarjal pomen jezika za narod. Jezik pa tudi na splošno določa, kako oblikujemo naše misli in izjave. Dušan Merc meni še, da se je slovenščina ohranila kot statistični in kulturni oz. nacionalni čudež. Njeno raznovrstnost bo že deveto leto zapored prikazal dogodek Dom v jeziku, ki povezuje nagrajene glasove slovenske književnosti. Prireditev Dom v jeziku lahko v neposrednem prenosu ob 18h spremljate tudi na našem tretjem radijskem programu - programu Ars in slišite odlomke del Boruta Kraševca, Simone Semenič, Carlosa Pascuala, Nine Dragičević, Anje Štefan in Sebastijana Preglja.
V Palermu se je končala mednarodna skladateljska tribuna Rostrum. Največ glasov delegatov je prejela norveška skladateljica Kristine Tjogersen, v kategoriji pod 30, letom starosti pa smo izbrali delo Poljakinje Monike Szpyrka Predlog Radia Slovenija, koncert za violončelo in orkester Unveiled Vita Žuraja je bil deležen veliko pozornosti, točkovanje pa ga je uvrstilo med deset priporočenih del, s čemer slovenska glasba nadaljuje z rednimi visokimi uvrstitvami na Rostrumu v zadnjem desetletju.
Obisk pri učencih šestega razreda Osnovne šole heroja Janeza Hribarja
Poleg izbora na skladateljskem Rostrumu ta teden poteka tudi zaključek nagrade Palma Ars Acustica. Od dvanajstih del smo člani evroradijske skupine Ars Acustica že izbrali pet finalistov in med njimi je drugič od začetka podeljevanja tudi slovenski predlog, delo Braneta Zormana Duh dreves | Dotik.
Neveljaven email naslov