Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako zveni književnost? Vrhunci književnosti v zvočni obliki na programu Ars.
Kaj imajo skupnega Kreslin, nobelovci, Guillevic, Schmitt z Mozartom, slovenski protestanti in drugi? Poslušalce literarnih oddaj, ki jih pripravlja Uredništvo za kulturo Programa Ars.
Oktobrski niz Humoresk tega tedna z Georgeem Bernardom Shawom se končuje z zgodbo Skrivnost moške garderobe v prevodu Mateje Perpar. Tudi ta zgodba potrjuje, da irski nobelovec, ki je bil z več kot 60 igrami v svojem času omenjan celo kot največji angleško pišoči dramatik po Shakespearu, ni bil ravno naklonjen avtorju Hamleta, Kralja Leara in drugih iger. Saj poznamo njegovo domislico, da vseh tistih tragedij in komedij ni napisal Shakespeare, ampak neki neznani dramatik s podobnim imenom …
Britanski pisatelj indijsko-trinidadskega rodu, nobelovec V. S. Naipaul je poleg vrste romanov, postavljenih na Trinidad (med katerimi je večkrat nagrajeni Maser mistik), ustvaril tudi velik potopisni opus. V trilogiji o Indiji kritično piše o navadah v deželi svojih prednikov. Odlomek iz tretje knjige Indija - milijon uporniških isker, je prevedla Miriam Drev.
Jernej Juren, pravnik, ki je študiral češčino, glasbenik in pisatelj … piše besedila za šansone, kratko prozo in stripovske scenarije ter prevaja, na primer roman Josefa Škvoreckega Inženir človeških duš. Glasbo ustvarja pri uličnem swingovskem bendu Počeni škafi; igra na perilnik in kitaro. Z Izarjem Lunačkom sta bila leta 2017 prva slovenska avtorja, ki sta objavila grafični roman pri ameriški založbi Animal Noir. Spomladi je objavil kratkoprozni prvenec Ekoton in drugi grehi mladosti … Literarno ga je portretirala Tadeja Krečič.
In kako zveni Ježkov nagrajenec Vlado Kreslin brez glasbene spremljave? Marsikatera njegova besedila je ne vedno, saj tudi na papirju delujejo polno in samozadostno. Interpretacija igralca Karla Brišnika, osvobojena melodije, v Literarnem nokturnu ponuja možnosti drugačnega poslušanja njegovih pesmi.
Prefinjene in surove, metafizične in prizemljene pesmi ameriškega pesnika Edwarda Dorna so prežete s pop kulturo, ezoteriko, filozofijo in zgodovino, politiko, teologijo in ekonomijo, hkrati pa izredno lirično naravnane. Nekaj njegovih pesmi je za Literarni nokturno prevedel Tone Škrjanec.
Čeprav ima samosvoj pesnik Eugène Guillevic pomembno mesto v sodobni francoski poeziji, je v svetu le manj znan. V slovenščini so prvi prevodi Aleša Bergerja izšli v antologiji francoske poezije, leta 2017 pa smo v prevodu Zarje Vršič dobili knjižno izdajo prvenca Zemljevôden. Zarja Vršič je tudi avtorica Literarnega večera o njem.
V digitalni dobi vse hitreje izgubljamo zmožnost za osredotočeno, poglobljeno branje daljših besedil. Zakaj je pomembno, da to zmožnost gojimo in razvijamo, kako to storiti in kako je število posameznikov, ki tako branje obvladajo, povezano z inovativnim, spodbudnim življenjskim okoljem, Miha Kovač razlaga v knjigi Berem, da se poberem. 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih. In v Literarni matineji
Samanta Hadžić Žavski se v knjižnem prvencu Serijski morilec suvereno poigrava z bralčevimi pričakovanji in gradi nenavadna pripovedna okolja. V njih lahko jasno prepoznamo ostre robove sveta, v katerem živimo prav mi sami in ki je poln predsodkov, stereotipov, nasilja in nestrpnosti. V Literarnem nokturnu boste slišali zgodbi: Divje odlagališče in Albert.
Eric Emmanuel Schmitt je eden najuspešnejših v francoščini pišočih avtorjev; berejo, prevajajo in igrajo ga po vsem svetu. Tokrat ga bomo spoznali prek intimnega romana v pismih, ki jih piše Mozartu, odkar mu je pri petnajstih letih rešil življenje in mu kasneje v pomembnih trenutkih - ob spraševanju o sebi, odnosih, spolnosti, o izgubljanju in veri itd. – pošiljal svoja »pisma«, glasbo. Knjiga je partitura za bralca, bralcu je dana svoboda tišine, poslušanja in časa za doživljanje, za odhode iz branja v spomine in razmišljanje. Literarni večer je pripravil in odlomke prevedel Igor M Ravnik, interpretiral jih je dramski igralec Blaž Šef, režirala Saška Rakef.
Češki pisatelj Bohumil Hrabal je v središče svojih besedil vztrajno postavljal človeka, ki se iz dneva v dan bojuje za preživetje, pa vendar išče tudi pobeg iz sive resničnosti, ki mu kroji vsakdan. To velja tudi za zgodbo Pabitelji iz zbirke Oglas za hišo, v kateri nočem več živet.
Prevod svetega pisma iz leta 1584 ima velikanski pomen za Slovence, a pomemben je tudi njegov Preprosti predgovor, v katerem Jurij Dalmatin razpravlja o Slovencih, o knjižnojezikovnem in verskosvetnem ustvarjanju, o svetovnem nazoru in narodni zavesti, posebej pa povzdiguje življenjsko pomembnost in veljavo slovenskega jezika. V sodobno slovenščino so besedilo prevedli Srečko Reher, Drago Kuhar in Geza Filo. V poznih urah pa boste lahko prisluhnili še odlomkoma iz predgovora k delu Arcticae horulae - Zimske urice, v katerem Adam Bohorič med drugim pove nekaj besed o tej svoji drobni knjižici, eni izmed velikih knjig slovenstva. Predgovor je poslovenil Anton Sovrè.
Literarne oddaje med 25. in 31. oktobrom 2020
Nedelja, 25. oktober
14.05 Humoreska tega tedna: George Bernard Shaw: Skrivnost moške garderobe
18.05 Spomini, pisma in potopisi: V. S. Naipaul: Indija
22.05 Literarni portret: Jernej Juren
23.50 Literarni nokturno: Vlado Kreslin: Tvoje jutroPonedeljek, 26. oktober
23.50 Literarni nokturno: Edward Dorn: V mladosti sem bil neumoren plesalecTorek, 27. oktober
21.00 Literarni večer: Eugène Guillevic: Zemljevoden
23.50 Literarni nokturno: Jure Kaštelan: OljenkaSreda, 28. oktober
11.05 Literarna matineja: Zakaj in kako brati v digitalni dobi (Tina Kozin z Miho Kovačem)
23.50 Literarni nokturno: Samanta Hadžić Žavski: Divje odlagališče in AlbertČetrtek, 29. oktober
23.50 Literarni nokturno: Paul Carroll: TihožitjePetek, 30. oktober
23.50 Literarni nokturno: Bohumil Hrabal: Hiša, v kateri nočem več živetSobota, 31. oktober
18.00 Izbrana proza: Jurij Dalmatin: Iz Preprostega predgovora k celotni bibliji
23.50 Literarni nokturno: Adam Bohorič: Arcticae horulaeOd ponedeljka do petka
19.00 Radijski roman: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni
Kako zveni književnost? Vrhunci književnosti v zvočni obliki na programu Ars.
Kaj imajo skupnega Kreslin, nobelovci, Guillevic, Schmitt z Mozartom, slovenski protestanti in drugi? Poslušalce literarnih oddaj, ki jih pripravlja Uredništvo za kulturo Programa Ars.
Oktobrski niz Humoresk tega tedna z Georgeem Bernardom Shawom se končuje z zgodbo Skrivnost moške garderobe v prevodu Mateje Perpar. Tudi ta zgodba potrjuje, da irski nobelovec, ki je bil z več kot 60 igrami v svojem času omenjan celo kot največji angleško pišoči dramatik po Shakespearu, ni bil ravno naklonjen avtorju Hamleta, Kralja Leara in drugih iger. Saj poznamo njegovo domislico, da vseh tistih tragedij in komedij ni napisal Shakespeare, ampak neki neznani dramatik s podobnim imenom …
Britanski pisatelj indijsko-trinidadskega rodu, nobelovec V. S. Naipaul je poleg vrste romanov, postavljenih na Trinidad (med katerimi je večkrat nagrajeni Maser mistik), ustvaril tudi velik potopisni opus. V trilogiji o Indiji kritično piše o navadah v deželi svojih prednikov. Odlomek iz tretje knjige Indija - milijon uporniških isker, je prevedla Miriam Drev.
Jernej Juren, pravnik, ki je študiral češčino, glasbenik in pisatelj … piše besedila za šansone, kratko prozo in stripovske scenarije ter prevaja, na primer roman Josefa Škvoreckega Inženir človeških duš. Glasbo ustvarja pri uličnem swingovskem bendu Počeni škafi; igra na perilnik in kitaro. Z Izarjem Lunačkom sta bila leta 2017 prva slovenska avtorja, ki sta objavila grafični roman pri ameriški založbi Animal Noir. Spomladi je objavil kratkoprozni prvenec Ekoton in drugi grehi mladosti … Literarno ga je portretirala Tadeja Krečič.
In kako zveni Ježkov nagrajenec Vlado Kreslin brez glasbene spremljave? Marsikatera njegova besedila je ne vedno, saj tudi na papirju delujejo polno in samozadostno. Interpretacija igralca Karla Brišnika, osvobojena melodije, v Literarnem nokturnu ponuja možnosti drugačnega poslušanja njegovih pesmi.
Prefinjene in surove, metafizične in prizemljene pesmi ameriškega pesnika Edwarda Dorna so prežete s pop kulturo, ezoteriko, filozofijo in zgodovino, politiko, teologijo in ekonomijo, hkrati pa izredno lirično naravnane. Nekaj njegovih pesmi je za Literarni nokturno prevedel Tone Škrjanec.
Čeprav ima samosvoj pesnik Eugène Guillevic pomembno mesto v sodobni francoski poeziji, je v svetu le manj znan. V slovenščini so prvi prevodi Aleša Bergerja izšli v antologiji francoske poezije, leta 2017 pa smo v prevodu Zarje Vršič dobili knjižno izdajo prvenca Zemljevôden. Zarja Vršič je tudi avtorica Literarnega večera o njem.
V digitalni dobi vse hitreje izgubljamo zmožnost za osredotočeno, poglobljeno branje daljših besedil. Zakaj je pomembno, da to zmožnost gojimo in razvijamo, kako to storiti in kako je število posameznikov, ki tako branje obvladajo, povezano z inovativnim, spodbudnim življenjskim okoljem, Miha Kovač razlaga v knjigi Berem, da se poberem. 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih. In v Literarni matineji
Samanta Hadžić Žavski se v knjižnem prvencu Serijski morilec suvereno poigrava z bralčevimi pričakovanji in gradi nenavadna pripovedna okolja. V njih lahko jasno prepoznamo ostre robove sveta, v katerem živimo prav mi sami in ki je poln predsodkov, stereotipov, nasilja in nestrpnosti. V Literarnem nokturnu boste slišali zgodbi: Divje odlagališče in Albert.
Eric Emmanuel Schmitt je eden najuspešnejših v francoščini pišočih avtorjev; berejo, prevajajo in igrajo ga po vsem svetu. Tokrat ga bomo spoznali prek intimnega romana v pismih, ki jih piše Mozartu, odkar mu je pri petnajstih letih rešil življenje in mu kasneje v pomembnih trenutkih - ob spraševanju o sebi, odnosih, spolnosti, o izgubljanju in veri itd. – pošiljal svoja »pisma«, glasbo. Knjiga je partitura za bralca, bralcu je dana svoboda tišine, poslušanja in časa za doživljanje, za odhode iz branja v spomine in razmišljanje. Literarni večer je pripravil in odlomke prevedel Igor M Ravnik, interpretiral jih je dramski igralec Blaž Šef, režirala Saška Rakef.
Češki pisatelj Bohumil Hrabal je v središče svojih besedil vztrajno postavljal človeka, ki se iz dneva v dan bojuje za preživetje, pa vendar išče tudi pobeg iz sive resničnosti, ki mu kroji vsakdan. To velja tudi za zgodbo Pabitelji iz zbirke Oglas za hišo, v kateri nočem več živet.
Prevod svetega pisma iz leta 1584 ima velikanski pomen za Slovence, a pomemben je tudi njegov Preprosti predgovor, v katerem Jurij Dalmatin razpravlja o Slovencih, o knjižnojezikovnem in verskosvetnem ustvarjanju, o svetovnem nazoru in narodni zavesti, posebej pa povzdiguje življenjsko pomembnost in veljavo slovenskega jezika. V sodobno slovenščino so besedilo prevedli Srečko Reher, Drago Kuhar in Geza Filo. V poznih urah pa boste lahko prisluhnili še odlomkoma iz predgovora k delu Arcticae horulae - Zimske urice, v katerem Adam Bohorič med drugim pove nekaj besed o tej svoji drobni knjižici, eni izmed velikih knjig slovenstva. Predgovor je poslovenil Anton Sovrè.
Literarne oddaje med 25. in 31. oktobrom 2020
Nedelja, 25. oktober
14.05 Humoreska tega tedna: George Bernard Shaw: Skrivnost moške garderobe
18.05 Spomini, pisma in potopisi: V. S. Naipaul: Indija
22.05 Literarni portret: Jernej Juren
23.50 Literarni nokturno: Vlado Kreslin: Tvoje jutroPonedeljek, 26. oktober
23.50 Literarni nokturno: Edward Dorn: V mladosti sem bil neumoren plesalecTorek, 27. oktober
21.00 Literarni večer: Eugène Guillevic: Zemljevoden
23.50 Literarni nokturno: Jure Kaštelan: OljenkaSreda, 28. oktober
11.05 Literarna matineja: Zakaj in kako brati v digitalni dobi (Tina Kozin z Miho Kovačem)
23.50 Literarni nokturno: Samanta Hadžić Žavski: Divje odlagališče in AlbertČetrtek, 29. oktober
23.50 Literarni nokturno: Paul Carroll: TihožitjePetek, 30. oktober
23.50 Literarni nokturno: Bohumil Hrabal: Hiša, v kateri nočem več živetSobota, 31. oktober
18.00 Izbrana proza: Jurij Dalmatin: Iz Preprostega predgovora k celotni bibliji
23.50 Literarni nokturno: Adam Bohorič: Arcticae horulaeOd ponedeljka do petka
19.00 Radijski roman: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni
Vsebine Programa Ars
V Plečnikovem letu, ko praznujemo 150. obletnico arhitektovega rojstva, je mogoče spoznavati Plečnikovo delo na dveh razstavah starih fotografij. V Mali galeriji Cankarjevega doma so odprli razstavo Plečnikova Ljubljana na starih fotografijah, ki je nastala v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje. V Slovenskem etnografskem muzeju pa je na ogled razstava Zlata doba Plečnikove arhitekture.Foto: Vekoslav Kramarič / arhiv SEM
Vsebine Programa Ars
V Kosovi izjemno kompleksni poeziji se na modernistično fluiden način prepletajo teme kozmične univerzalnosti in sakralnosti, slovenstva v svetu ter bivanjska občutja individua v velemestni puščavi. V njegovih harmoničnih verznih oblikah se tako pogovarjata japonsko in slovensko estetsko pesniško izročilo z glasom duhovne sorodnosti in globine. Pesem Roke morja je iz zbirke Pesmi ob tihomorskih valovih. Interpretira jo Andrej Nahtigal.
Fabula v teoriji se je letos ukvarjala z ranljivostjo oziroma občutljivostjo. 29. aprila 2022 je na Festivalu literatur sveta v Cankarjevem domu v Ljubljani nigerijska pisateljica Chimamanda Ngozi Adichie govorila o izgubi očeta zaradi covida-19, odtujenosti med pandemijo, konstrukciji identitete in feminizmu. Blaž Mazi
Viktor Ruban je ukrajinski plesalec, koreograf in pedagog. Je ustanovitelj in direktor produkcijskega centra Ruban Production ITP, programski direktor in soustanovitelj neodvisne mednarodne plesne platforme "Impulse of Transformation" in raziskovalec na področju gibalne umetnosti. Njegovi projekti so ga vodili po vsem svetu, Ob ruski agresiji na Ukrajino je z ekipo Ruban Production ITP ustanovil "Ukrainian Emergency Performing Arts Fund" - sklad za uprizoritvene umetnosti v izrednih razmerah, katerega cilj je pomoč umetnikom, ki delujejo na področju uprizoritvenih umetnosti.
V aprilu se je v ljubljanskem Mestnem muzeju odvil že 2. simpozij Razstavljanje na Slovenskem in tudi tokrat so organizatorji dvodnevno strokovno srečanje zastavili kot poglobljen razmislek o praksah razstavljanja umetnosti, arhitekture in oblikovanja na Slovenskem. Pri tem so v ospredje postavili vprašanja: kako in zakaj se določeno razstavljanje pojavlja in uveljavlja, v kakšnem razmerju je do razstavljenih objektov in umetnosti na sploh ter kako se prepleta s političnimi in drugimi neumetnostnimi diskurzi in hotenji. V dveh dneh se je zvrstilo več domačih in tujih strokovnjakov, raziskovalcev in študentov, ki so skupno predstavili kar 25 referatov, kronološko vpetih v čas med 19. stoletjom in današnjimi dni.
Nika Autor se bo predstavila s kratkim filmom Filmski obzornik 670 – Rdeči gozdovi in v tekmovalnem programu s celovečercem Filmski obzornik 80 – Metka, Meki. Slednji pripoveduje zgodbo o avtoričini teti, mariborčanki Metki Autor, delavki Metalne, ki je pri osemindvajsetih letih odšla v Nemčijo v upanju na boljši jutri. Film portretira enainosemdesetletno gospo, ki spregovori o svoji "gastarbajterski" izkušnji in lastnem razumevanju današnjih migracij. Če se Filmski obzornik 80 – Metka, Meki posveča predvsem pretekli izkušnji ustvarjanja življenja na tujem, Filmski obzornik 670 – Rdeči gozdovi svoj pogled usmerja v trenutno situacijo prebežnikov, ki se znajdejo v gozdovih pred evropskimi mejami. Kratki film je trenutno na ogled tudi v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v okviru avtoričine razstave "Če bi gozdovi govorili, bi se od žalosti posušili". Festival Crossing Europe se bo s podelitvijo nagrad večer prej sklenil 2. maja.
Ste se kdaj vprašali, kako pravljice vplivajo na občutljivo otroško psiho? Ali spodbujajo njihovo ustvarjalnost in domišljijo ter kakšne predstave jim ponujajo o svetu? Ta in podobna vprašanja načenja avtorska predstava Pravljice našega otroštva – soprodukcija med Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica in Prešernovim gledališčem Kranj, ki so jo sinoči krstno uprizorili na odru slednjega. Soustvarili so jo igralci (iz obeh hiš) Iztok Mlakar, Doroteja Nadrah, Vesna Pernarčič, Darja Reichman, Blaž Setnikar, Urška Taufer in Gregor Zorc kot gost – ob podpori režiserja Jerneja Lorencija, dramaturga Matica Starine in njunih sodelavcev.
Ste se kdaj vprašali, kako pravljice vplivajo na občutljivo otroško psiho? Ali spodbujajo njihovo ustvarjalnost in domišljijo ter kakšne predstave jim ponujajo o svetu? Ta in podobna vprašanja načenja avtorska predstava Pravljice našega otroštva – soprodukcija med Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica in Prešernovim gledališčem Kranj, ki so jo sinoči krstno uprizorili na odru slednjega. Soustvarili so jo igralci (iz obeh hiš) Iztok Mlakar, Doroteja Nadrah, Vesna Pernarčič, Darja Reichman, Blaž Setnikar, Urška Taufer in Gregor Zorc kot gost – ob podpori režiserja Jerneja Lorencija, dramaturga Matica Starine in njunih sodelavcev.
V 96. letu starosti je umrl eden najplodovitejših slovenskih slikarjev France Slana, ki je bil prepričan, da slika najbolje pripoveduje o lastnem življenju. Umetnik etnološko navdahnjene motivike je na dolgi in plodoviti poti ostal zvest krajini, figuraliki in tihožitju. France Slana je ustvarjalni sinonim za življenjsko vitalnost, a nič manj za nostalgično zavest o odmiranju starožitnega sveta, ki ga simbolizirajo slovenske kmečke domačije, mlini in kozolci. Tako je ob slikarjevi devetdesetletnici zapisal umetnostni zgodovinar Milček Komelj in dodal še, da je zazrtost v arhaičnost v mladosti povezal z geometrizirano stilizacijo. Slana je diplomiral leta 1949 pri Gabrijelu Stupici v prvi generaciji študentov ljubljanske akademije, v njegovem zgodnjem obdobju pa je bila ključna predvsem risba. Zaradi neposrednosti mu je bila blizu tehnika akvarela, v kateri je razvil razpoznaven slog z lahkotno igrivostjo prosojnih barvnih prelivanj; ukvarjal pa se je tudi z grafiko, poslikano keramiko in tapiserijami. V svoji dolgi ustvarjalni poti je doma in v tujini pripravil več kot 130 samostojnih razstav. Njegove slike lahko najdemo v skoraj vsaki slovenski prodajni galeriji, kjer hitro prepoznamo zanj značilne motive – poleg mlinov in kozolcev, so to še skednji, šopki, gorenjske in primorske krajine, petelini, mačke in ribe – te je razumel kot obliko živega bitja, ki v enem krogu krogu združuje vse – telo, glavo, roke in noge. Za ciklus z motiviko po potresu porušenega Skopja pa je leta 1964 prejel nagrado Prešernovega sklada.
15. aprila, dober teden pred sobotnim odprtjem beneškega bienala so organizatorji sporočili, da bodo kot solidarnostno gesto v Giardine vključili odprt prostor Piazza Ucraina, ki s plakati predstavlja dela, nastala v času vojne. Zasnovali so ga kuratorji ukrajinskega paviljona, katerega usoda je bila zaradi vojne nejasna, a zdaj pripoveduje o uporu, pomenu umetnosti in lastnega glasu. Maria Lanko, članica kuratorske ekipe, je dele skulpture umetnika Pavla Makova v avtu prepeljala iz obleganega Kijeva. Fontana izčrpavanja oziroma izčrpanja pa je stenska postavitev piramidalno razporejenih lijakov, skozi katere se od vrha navzdol pretaka voda. Pavlo Makov jo je ustvaril v devetdesetih kot metaforo izčrpane družbe. Takrat je šlo za opozorilo, in poziv k razmisleku, zdaj je drugače, saj je za opozorila že prpozno. Kuratorka bienala Cecilia Alemani se z naslovom bienala Mleko sanj naslanja na knjigo nadrealistične umetnice Leonore Carrington, ki si zamišlja svet, kjer se vsakdo lahko spremeni in postane nekaj drugega, razstava pa razkriva misli posthumanizma, razmišlja o odnosu med človekom in tehnologijo ter o bolj simbiotičnem svetu. Izpodbijati želi prepričanje o belem moškem kot merilu sveta in tudi zato je kuratorka k sodelovanju povabila številne ženske in nebinarne osebe. Političen pa je po njenem mnenju tudi nadrealizem, ki ga na svoji razstavi postavlja v ospredje: “V zadnjih letih je bilo več sijajnih razstav o nadrealizmu, med njimi recimo Fantastične ženske ali Nadrealizem onkraj meja. Šlo je za razstave, ki so skušale razširiti identiteto in naravo nadrealizma. Mislim, da je bil nadrealizem izrazito politično gibanje, oblikovalo se je po prvi svetovni vojni in obstajalo med obema vojnama, v času porasta novega nacionalizma. Šlo je za zelo antimilitarsitično in antitotalitaristično gibanje. Logike sanj, halicunacij in nezavednega kot metodologije niso uporabljali zato, da bi pobegnili v drug svet, temveč kot načina razumevanja sedanjosti, ki jo je bilo tedaj verjetno zelo težko zajeti. Danes na nek način živimo v podobnem svetu – ne le trenutna vojna in pandemija, pomislimo še na škodljive voditelje, kot sta Trump in Bolsonaro ter vzpon radikalne desnice. Zlasti v času pandemije številni umetniki morda našli uteho v uporabi introspektivnih orodij, da bi tako govorili o sedanjosti.” V kontekst nadrealizma se dobro umešča slovenski paviljon, ki je svoja vrata odprl v četrtek. Letos se predstavlja enigmatični slikar Marko Jakše, ki se v javnosti skoraj ne pojavlja, v svojem dolgoletnem opusu pa ostaja zvest slikarstvu. A ko vstopimo v slovenski paviljon, njegove velikoformatne slike zaradi natančne osvetlitve zažarijo kot bi šlo za ekrane. Transformativno moč slikarstva pa poudarjata še ambientalni zvok in tla prekrita z mivko. Na ogled so postavljena dela iz zadnjih dveh desetletij, je povedal kustos paviljona Robert Simonišek. Beneški bienale se sicer za javnost odpira 23. aprila in bo k ogledu vabil vse do 27. novembra.
23. april je tudi svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Društvo slovenskih pisateljev, ki je ta teden praznovalo 150-letnico delovanja, je v poslanici opozorilo, da so avtorske pravice, tudi najmanjše, področje, kjer se kraja in ropanje najlažje izvedeta. Svetovni dan knjige pa pri nas obeležujemo tudi z Nočjo knjige, za katero bodo dogajanje začeli ogrevati s knjižnim Sejmom na zraku v parku Zvezda v Ljubljani, ki se odpre ob desetih dopoldne. Blaž Mazi
Društvo slovenskih pisateljev je te dni praznovalo 150-letnico. Poleg prizadevanja za ureditev pisateljskih razmer je kot moralna avtoriteta v različnih obdobjih posegalo tudi v družbeno in politično življenje, utemeljevalo narodnostne in jezikovne, pozneje tudi demokratične zahteve, tu je bilo idejno jedro slovenskega osamosvajanja. Ob visokem jubileju predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc najprej premišljuje o stalnicah 150-letnega delovanja. Vlado Motnikar. "Društvo slovenskih pisateljev bo v težavnih obdobjih, ki prihajajo, nosilec ohranjanja identitete, ki ji morata slediti znanost in šolstvo v celoti. To ne bo enostavno. Če hočemo ohranjati slovenski jezik, ga moramo na vseh ravneh: literarni, znanstveni, družboslovni, politični in drugih." - Drušan Merc
Neveljaven email naslov