Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci književnosti v zvočni obliki na programu Ars.
Literarni teden bomo z oddajo Spomini, pisma in potopisi začeli v kuhinji Tavčarjeve domačije na Visokem v Poljanski dolini, kjer se je pripravljalo francosko župo, lincer torto, cimetove in šunkine nudle.
Na znameniti Tavčarjevi domačiji, kjer sta zakonca Ivan in Franja Tavčar živela 45 let, je bila med letoma 1887 in 1892 oskrbnica Ana Kalan, poročena Hafner. Njen vnuk Pavle Hafner je prek pripovedi tete Ančke in zapisanih virov, tudi kuharskih bukev spod peresa stare mame Ane, zapisal, kakšno je bilo življenje v kuhinji in način gospodarjenja kmečkega dvorca na Visokem, dodaja pa tudi svoje otroške spomine. Njegovo besedilo bo v Kuhinji na Visoški domačiji interpretiral Primož Pirnat.
Nedeljski Literarni portret namenjamo ameriški pisateljici Edith Wharton. Živela je med letoma 1862 in 1937 in napisala 44 knjig, med njimi dve zbirki »srhljivk«, v katerih izhaja iz pekla človeške narave in ne iz grozljivih situacij. Prijateljevala je z znanimi umetniki svojega časa - Henryjem Jamesom, Scottom Fitzgeraldom, Andréjem Gidom, Sinclairom Lewisom, Jeanom Cocteaujem in Jackom Londonom. Med prvo svetovno vojno je iz Pariza poročala za ameriške časopise, organizirala je zatočišča za begunce in zbirala sredstva zanje. Za zasluge je bila odlikovana z legijo časti. Leta 1921 je kot prva ženska prejela Pulitzerjevo nagrado, in sicer za roman Čas nedolžnosti, trikrat je bila nominirana za Nobelovo nagrado za književnost. Marjan Kovačevič Beltram jo v oddaji predstavlja z odlomki iz njenega romana Hiša veselja v prevodu Rape Šuklje.
Z nedeljskim Literarnim nokturnom se bomo ob 210. obletnici rojstva spomnili največjega češkega romantičnega pesnika. Karel Hynek Mácha je bil, z besedami njegovega prevajalca Dušana Ludvika, nesrečen pesnik zagrenjene mladosti, razočarane ljubezni in neizpetih sanj. Njegovo najbolj znano delo je pesnitev Maj, za oddajo pa smo izbrali nekaj njegovih pesmi, ki so leta 1970 v prevodu Dušana Ludvika izšle v zbirki Lirika.
Petnajstega oktobra pred 90. leti se je rodil nigerijski pisatelj, pesnik, profesor in publicist Chinua Achebe. Otroštvo je kot pripadnik ljudstva Igbo preživel v mestu Ogidi na jugovzhodu Nigerije. Študiral je angleško književnost in se je že med študijem navdušil za preučevanje religij tradicionalnih afriških kultur. Pozornost je konec petdesetih zbudil z romanom Okonkvo oziroma Razpad; pozneje jih je napisal še več, med njimi imamo v slovenščino prevedena Božjo puščico in Mravljišča v savani. Že v prvem romanu je Achebe pisal o glavni temi svojega romanesknega opusa, o srečanju domače ibojske kulture s tujo, predvsem britansko kolonizatorsko. Pisal je v angleščini in zagovarjal uporabo »jezika kolonizatorjev« v afriški književnosti. Chinua Achebe je umrl leta 2013. Njegov roman Okonkvo je prevedel Branko Avsenak. Odlomek v oddaji interpretira dramski igralec Pavle Ravnohrib.
Oddajo iz cikla iz cikla Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! bomo namenili Edvardu Kocbeku in njegovi prozi. Edvard Kocbek je leta 1951 objavil prelomno in za povojno desetletje tudi sporno zbirko štirih novel Strah in pogum. V noveli Črna orhideja je v ospredju etično razmišljanje o krivdi, neustavljivem toku zgodovine in smiselnosti človekovih dejanj. Med žrtvijo in rabljem se spleta vse tesnejša vez. Oddajo je leta 2000 pripravila Iva Ciglar, odlomke sta interpretirala igralca Stannia Boninsegna in Boris Juh, režiral je Jože Valentič.
V Literarni matineji bo tekla beseda o vezeh med besedili in umetniškimi deli. Dr. Sarival Sosič bo med drugim razmišljal o tem, kako umetnost vstopa v naša življenja, kaj pomeni v njih? Kaj se mora zgoditi, kaj mora v sebi začutiti človek, ki ima za sabo dobrih pet desetletij življenja, da začne strastno pisati romane? In kako se pisanje leposlovja prepleta z likovno in glasbeno umetnostjo?
V sredinem Literarnem nokturnu bo zazvenel odlomek iz romana Iman Humaydan: 50 odtenkov raja. Redko izvemo, kako se počutijo ljudje, ki jih vidimo v televizijskih novicah o beguncih, migrantih, azilantih. Libanonska pisateljica Iman Humaydan, predsednica Libanonskega centra PEN in podpredsednica mednarodnega PEN-a, nam med drugim v romanu 50 odtenkov raja verjetno opiše svojo izkušnjo, ki pa ni samo njena. Besedilo je prevedla Neža Vilhelm.
Dvajsetega novembra mineva 110 let, odkar je na postaji železniški postaji Astapovo, potem ko je zapustil družino in kot potujoči asket odšel po svetu, umrl veliki ruski romanopisec Lev Nikolajevič Tolstoj. Njegovo pisanje pomeni enega od vrhov realizma 19. stoletja. Čeprav je bil Tolstoj tudi esejist, dramatik in družbeni reformator, se je v zgodovino zapisal predvsem kot avtor literarnih mojstrovin, kot sta Vojna in mir in Ana Karenina; v njih je v literariziral rusko življenje 19. stoletja. Pisatelja se spominjamo s ponovitvijo Literarnega večera, ki ga je leta 1998 pripravil Tone Frelih. Odlomke iz romanov Vojna in mir, Ana Karenina in Vstajenje sta v prevodih Vladimirja Levstika in Gitice Jakopin interpretirala dramska igralca Željko Hrs in Aleš Valič.
Za konec literarnega tedna pa smo izbrali prozo in poezijo slovenskih avtorjev. Pisatelj, prevajalec, novinar in urednik Janez Kajzer (1938) je obiskoval gimnazijo v Šentvidu pri Ljubljani. Nato se je zaposlil kot novinar pri reviji Mladina in pozneje postal urednik pri založbi Borec in Prešernovi družbi. Med letoma 1989 in 1993 je urejal revijo Srce in oko. Po odhodu iz Prešernove družbe je postal samostojni književnik. Prva knjiga, s katero se je leta 1960 predstavil javnosti, je bila zbirka črtic z naslovom Mimo dnevnega načrta, znan pa je po delih kot so: Obljubljeni kraj, Sanjska hiša in Perpetuum mobile. Za Izbrano prozo smo izbrali njegovo novo kratko zgodbo V objemu čutečega drevesa.
Sobotni Literarni nokturno pa prinaša izbor nove poezije Uroša Zupana, naslovljen po pesmi Psica in poletje. »Nobenih ambicij nimam. Nobenega sovraštva ne čutim, nobene bolečine, nobenega strahu pred tistim, kar prihaja,« med drugim zapiše Uroš Zupan v pesmi Psica in poletje. In prav ta duh pomirjenosti s svetom in samim seboj kot nežna, brezmejna svetloba preveva tri daljše avtorjeve doslej še neobjavljene pesmi.
Spored literarnih oddaj med 15. novembrom in 21. novembrom
15. november
14.05 Humoreska tega tedna – Roald Dahl: Pot v nebesa
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Pavle Hafner: Kuhinja na Visoški domačiji
22.05 Literarni portret – Edith Wharton
23.50 Literarni nokturno – Karel Hynek Mácha: Noč16. november
23.50 Literarni nokturno – Chinua Achebe: Okonkvo - ob 90. obletnici rojstva17. november
21.00 Literarni večer – Edvard Kocbek: Črna orhideja (Arsovo domače branje)
23.50 Literarni nokturno – Colson Whitehead: Fantje iz Nickla18. november
11.05 Literarna matineja – Dr. Sarival Sosič o vezeh med besedili in umetniškimi deli
23.50 Literarni nokturno – Iman Humaydan: 50 odtenkov raja19. november
21.05 Literarni večer – Lev N. Tolstoj: ob 110. obletnici smrti
23.50 Literarni nokturno – Donat Piber: Pesmi20. november
23.50 Literarni nokturno – Metka Lampret: Rad imam vlake21. november
18.00 Izbrana proza – Janez Kajzer: V objemu čuječega drevesa
23.50 Literarni nokturno – Uroš Zupan: Psica in poletje
Vrhunci književnosti v zvočni obliki na programu Ars.
Literarni teden bomo z oddajo Spomini, pisma in potopisi začeli v kuhinji Tavčarjeve domačije na Visokem v Poljanski dolini, kjer se je pripravljalo francosko župo, lincer torto, cimetove in šunkine nudle.
Na znameniti Tavčarjevi domačiji, kjer sta zakonca Ivan in Franja Tavčar živela 45 let, je bila med letoma 1887 in 1892 oskrbnica Ana Kalan, poročena Hafner. Njen vnuk Pavle Hafner je prek pripovedi tete Ančke in zapisanih virov, tudi kuharskih bukev spod peresa stare mame Ane, zapisal, kakšno je bilo življenje v kuhinji in način gospodarjenja kmečkega dvorca na Visokem, dodaja pa tudi svoje otroške spomine. Njegovo besedilo bo v Kuhinji na Visoški domačiji interpretiral Primož Pirnat.
Nedeljski Literarni portret namenjamo ameriški pisateljici Edith Wharton. Živela je med letoma 1862 in 1937 in napisala 44 knjig, med njimi dve zbirki »srhljivk«, v katerih izhaja iz pekla človeške narave in ne iz grozljivih situacij. Prijateljevala je z znanimi umetniki svojega časa - Henryjem Jamesom, Scottom Fitzgeraldom, Andréjem Gidom, Sinclairom Lewisom, Jeanom Cocteaujem in Jackom Londonom. Med prvo svetovno vojno je iz Pariza poročala za ameriške časopise, organizirala je zatočišča za begunce in zbirala sredstva zanje. Za zasluge je bila odlikovana z legijo časti. Leta 1921 je kot prva ženska prejela Pulitzerjevo nagrado, in sicer za roman Čas nedolžnosti, trikrat je bila nominirana za Nobelovo nagrado za književnost. Marjan Kovačevič Beltram jo v oddaji predstavlja z odlomki iz njenega romana Hiša veselja v prevodu Rape Šuklje.
Z nedeljskim Literarnim nokturnom se bomo ob 210. obletnici rojstva spomnili največjega češkega romantičnega pesnika. Karel Hynek Mácha je bil, z besedami njegovega prevajalca Dušana Ludvika, nesrečen pesnik zagrenjene mladosti, razočarane ljubezni in neizpetih sanj. Njegovo najbolj znano delo je pesnitev Maj, za oddajo pa smo izbrali nekaj njegovih pesmi, ki so leta 1970 v prevodu Dušana Ludvika izšle v zbirki Lirika.
Petnajstega oktobra pred 90. leti se je rodil nigerijski pisatelj, pesnik, profesor in publicist Chinua Achebe. Otroštvo je kot pripadnik ljudstva Igbo preživel v mestu Ogidi na jugovzhodu Nigerije. Študiral je angleško književnost in se je že med študijem navdušil za preučevanje religij tradicionalnih afriških kultur. Pozornost je konec petdesetih zbudil z romanom Okonkvo oziroma Razpad; pozneje jih je napisal še več, med njimi imamo v slovenščino prevedena Božjo puščico in Mravljišča v savani. Že v prvem romanu je Achebe pisal o glavni temi svojega romanesknega opusa, o srečanju domače ibojske kulture s tujo, predvsem britansko kolonizatorsko. Pisal je v angleščini in zagovarjal uporabo »jezika kolonizatorjev« v afriški književnosti. Chinua Achebe je umrl leta 2013. Njegov roman Okonkvo je prevedel Branko Avsenak. Odlomek v oddaji interpretira dramski igralec Pavle Ravnohrib.
Oddajo iz cikla iz cikla Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! bomo namenili Edvardu Kocbeku in njegovi prozi. Edvard Kocbek je leta 1951 objavil prelomno in za povojno desetletje tudi sporno zbirko štirih novel Strah in pogum. V noveli Črna orhideja je v ospredju etično razmišljanje o krivdi, neustavljivem toku zgodovine in smiselnosti človekovih dejanj. Med žrtvijo in rabljem se spleta vse tesnejša vez. Oddajo je leta 2000 pripravila Iva Ciglar, odlomke sta interpretirala igralca Stannia Boninsegna in Boris Juh, režiral je Jože Valentič.
V Literarni matineji bo tekla beseda o vezeh med besedili in umetniškimi deli. Dr. Sarival Sosič bo med drugim razmišljal o tem, kako umetnost vstopa v naša življenja, kaj pomeni v njih? Kaj se mora zgoditi, kaj mora v sebi začutiti človek, ki ima za sabo dobrih pet desetletij življenja, da začne strastno pisati romane? In kako se pisanje leposlovja prepleta z likovno in glasbeno umetnostjo?
V sredinem Literarnem nokturnu bo zazvenel odlomek iz romana Iman Humaydan: 50 odtenkov raja. Redko izvemo, kako se počutijo ljudje, ki jih vidimo v televizijskih novicah o beguncih, migrantih, azilantih. Libanonska pisateljica Iman Humaydan, predsednica Libanonskega centra PEN in podpredsednica mednarodnega PEN-a, nam med drugim v romanu 50 odtenkov raja verjetno opiše svojo izkušnjo, ki pa ni samo njena. Besedilo je prevedla Neža Vilhelm.
Dvajsetega novembra mineva 110 let, odkar je na postaji železniški postaji Astapovo, potem ko je zapustil družino in kot potujoči asket odšel po svetu, umrl veliki ruski romanopisec Lev Nikolajevič Tolstoj. Njegovo pisanje pomeni enega od vrhov realizma 19. stoletja. Čeprav je bil Tolstoj tudi esejist, dramatik in družbeni reformator, se je v zgodovino zapisal predvsem kot avtor literarnih mojstrovin, kot sta Vojna in mir in Ana Karenina; v njih je v literariziral rusko življenje 19. stoletja. Pisatelja se spominjamo s ponovitvijo Literarnega večera, ki ga je leta 1998 pripravil Tone Frelih. Odlomke iz romanov Vojna in mir, Ana Karenina in Vstajenje sta v prevodih Vladimirja Levstika in Gitice Jakopin interpretirala dramska igralca Željko Hrs in Aleš Valič.
Za konec literarnega tedna pa smo izbrali prozo in poezijo slovenskih avtorjev. Pisatelj, prevajalec, novinar in urednik Janez Kajzer (1938) je obiskoval gimnazijo v Šentvidu pri Ljubljani. Nato se je zaposlil kot novinar pri reviji Mladina in pozneje postal urednik pri založbi Borec in Prešernovi družbi. Med letoma 1989 in 1993 je urejal revijo Srce in oko. Po odhodu iz Prešernove družbe je postal samostojni književnik. Prva knjiga, s katero se je leta 1960 predstavil javnosti, je bila zbirka črtic z naslovom Mimo dnevnega načrta, znan pa je po delih kot so: Obljubljeni kraj, Sanjska hiša in Perpetuum mobile. Za Izbrano prozo smo izbrali njegovo novo kratko zgodbo V objemu čutečega drevesa.
Sobotni Literarni nokturno pa prinaša izbor nove poezije Uroša Zupana, naslovljen po pesmi Psica in poletje. »Nobenih ambicij nimam. Nobenega sovraštva ne čutim, nobene bolečine, nobenega strahu pred tistim, kar prihaja,« med drugim zapiše Uroš Zupan v pesmi Psica in poletje. In prav ta duh pomirjenosti s svetom in samim seboj kot nežna, brezmejna svetloba preveva tri daljše avtorjeve doslej še neobjavljene pesmi.
Spored literarnih oddaj med 15. novembrom in 21. novembrom
15. november
14.05 Humoreska tega tedna – Roald Dahl: Pot v nebesa
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Pavle Hafner: Kuhinja na Visoški domačiji
22.05 Literarni portret – Edith Wharton
23.50 Literarni nokturno – Karel Hynek Mácha: Noč16. november
23.50 Literarni nokturno – Chinua Achebe: Okonkvo - ob 90. obletnici rojstva17. november
21.00 Literarni večer – Edvard Kocbek: Črna orhideja (Arsovo domače branje)
23.50 Literarni nokturno – Colson Whitehead: Fantje iz Nickla18. november
11.05 Literarna matineja – Dr. Sarival Sosič o vezeh med besedili in umetniškimi deli
23.50 Literarni nokturno – Iman Humaydan: 50 odtenkov raja19. november
21.05 Literarni večer – Lev N. Tolstoj: ob 110. obletnici smrti
23.50 Literarni nokturno – Donat Piber: Pesmi20. november
23.50 Literarni nokturno – Metka Lampret: Rad imam vlake21. november
18.00 Izbrana proza – Janez Kajzer: V objemu čuječega drevesa
23.50 Literarni nokturno – Uroš Zupan: Psica in poletje
Osrednje mesto v oseminšestdeseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere namenjamo rimskemu oratoriju, novi slogovni in glasbeni zvrsti, ki je očiščena scenskih in igralskih prvin privzela ime po kraju prve uprizoritve, oratoriju v rimski cerkvi Santa Maria in Vallicella. Največji mojster te zvrsti je bil prav gotovo Giacomo Carissimi z oratorijem Jefte, pomembni ustvarjalci pa so bili tudi Alessandro Stradella, Alessandro Scarlatti in Emilio de’ Cavalieri. Na sporedu bodo še dve instrumentalni skladbi Girolama Frescobaldija in Georga Friedricha Händla ter odlomki iz sakralnih del Josquina des Preza, Orlanda di Lassa in Orazia Benevolija.
Predstavili bomo posnetke 6. koncerta cikla Carpe Artem, ki ga prireja društvo za komorno glasbo Amadeus v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Maribor. Na šestem koncertu z naslovom Prepričljive laži so prvič izvedli naročeno novo delo slovenske skladateljice Nane Forte, ki je o skladbi tudi spregovorila, deli ruskih skladateljev: Kvintet za klavir in pihala Nikolaja Rimskega-Korsakova in Septet Igorja Stravinskega ter skladbo Lies You Can Believe In / Laži, v katere lahko verjameš za godalni trio sodobne ameriške skladateljice Missy Mazzoli.
Pred nami je sedeminšestdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Nahajamo v Rimu, ki v našem ciklu oddaj zavzema posebno mesto. Prejšnja oddaja je bila v znamenju glasbe in poezije starega Rima, tokrat pa se bomo odpravili na prvi pravi potep po Večnem mestu in obiskali nekaj znamenitih cerkva. Rdeča nit današnje oddaje je rimska sakralna glasba. Slišali bomo srednjeveška napeva in umetelne vokalne mojstrovine Feliceja Aneria, Giovannija Pierluigija da Palestrine, Giovannija Marie Nanina in Gregoria Allegrija. Na sporedu bo še glasba Giuseppa Demachija, Franza Liszta in Hansa Pfitznerja.
V šestinšestdeseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere se bomo najprej posvetili prastarim glasbenim primerom, nastalim na širšem območju Rima. Podrobneje bomo predstavili nekaj antičnih rimskih glasbil, kot jih je definiral milanski skladatelj in eksperimentalni paleoorganolog Walter Maioli, nato pa bomo slišali še nekaj izbranih odlomkov latinskih pesniških besedil v uglasbitvah Josquina Despreza, Marbriana de Orta, Jacobusa Gallusa in Carla Orffa. Na sporedu bo še glasba Henryja Purcella in Carla Dittersa von Dittersdorfa.
V petinšestdeseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere bomo podrobneje predstavili podobe antičnega Rima na opernih odrih. Odkrivali bomo baročne operne zgodbe o Popeji in Neronu, Agripini, Titu Manliju, Scipionu na Španskem, diktatorju Luciju Papiriju, Arminiju in mnogih drugih. Na sporedu bo glasba Claudia Monteverdija, Georga Friedricha Händla, Antonia Vivaldija, Antonia Caldare, Johanna Adolpha Hasseja, Carla Heinricha Grauna, Christopha Willibalda Glucka in Nicola Porpore.
Prvi del 64. oddaje iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere se bomo zadržali na Sardiniji. Poslušali bomo barvite opise sardinske narave in otoške dediščine, kot sta jo opisala Primo Levi in Roberto Giardina. V nadaljevanju bomo odpluli v Civitavecchio, antično pristanišče, ki ga je ustanovil cesar Trajan in obudili nekaj mitoloških legend o nastanku Rima. Med njimi je tudi legenda o Romulu in Remu, slišali pa boste še odlomka iz Vergilove Eneide. Na sporedu bo glasba, pod katero so se podpisali Ennio Porrino, Giovanna Marini, Carl Friedrich Zelter, Domenico Cimarosa, Giuseppe Sarti, Gaetano Latilla, Josef Mysliveček in Johann Adolph Hasse.
Pred nami je triinšestdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Potem, ko smo se prejšnji teden za dlje časa ustavili na Elbi, bomo večji del današnje oddaje namenili še enemu otoku – Korziki. Obiskali bomo Bastio, Napoleonovo rojstno mesto Ajaccio in druge pomembnejše otoške kraje. Predstavili bomo tudi ozadje osemletnega korziškega izgnanstva rimskega dramatika in filozofa Seneke, v zadnjem delu oddaje pa bomo odpluli na Sardinijo. Oddajo bodo prepletali glasbeni odlomki Pietra Nardinija, Jeana-Françoisa Le Sueurja, Giovannija Paisiella, Nicolasa Rozeja, Claudija Monteverdija, Clauda Debussyja in Osvalda Golijova.
Na vrsti je dvainšestdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo predstavili glasbo nekaterih pisanskih skladateljev, danes pa se bomo dokončno poslovili od Pise in najprej obiskali posestvo San Rossore na obrobju Pise, kjer sta se poleti 1839 mudila Franz Liszt in Marie d’Agoult. Nato se bomo odpravili v Livorno, mesto Pietra Mascagnija in opernega reformatorja Ranierija de’ Calzabigija, od tam pa v Portoferraio na Elbi, otoku prvega italijanskega skladatelja operet Giuseppa Petrija.
Na vrsti je enainšestdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo obiskali Viareggio in Piso, kjer se bomo zadržali tudi danes. Na sporedu bo namreč glasba pisanskih skladateljev, podrobneje pa bomo predstavili zgodbo o mukah grofa Ugolina della Gherardesca, ki je skupaj s sinovoma in nečakoma umrl v stolpu lakote. Zgodbo je upodobil Dante v triintridesetem spevu Pekla, navdihnila pa je tudi številne skladatelje, kot so Francesco Morlacchi, Gaetano Donizzeti in Robert Marsh. Slišali boste tudi dela, pod katera so se podpisali Giuseppe Guami, Azzolino della Ciaja, Francesco Corteccia, Mattio Rampollini, Antonio Brunelli, Giuseppe Cristiano Lidarti, Filippo Maria Gherardeschi in Giuseppe Gherardeschi.
Pred nami je šestdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo se pomudili v Rapallu in Zalivu pesnikov, danes pa bomo naše potovanje nadaljevali v tirenskem obmorskem letovišču Viareggiu in nekoč cvetočemu zgodovinskemu mestu Pisi. V Viareggiu sta nekaj časa živela dva imenitna operna skladatelja Giovanni Pacini in Giacomo Puccini, Pisa pa je rojstni kraj izjemno nadarjene in izobražene družine Galilei. Slišali boste tudi glasbo Roberta Schumanna, Franza Liszta, Guillauma Dufaya in Iannisa Xenakisa.
Na vrsti je devetinpetdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo izpostavili nekaj umetnikov, ki so živeli ali letovali v Genovi, danes pa bomo dokončno zapustili to ligursko metropolo in se odpravili naprej proti Zalivu pesnikov. Obiskali bomo Rapallo, kjer je dvajset let živel ameriški pesnik in skladateljski samouk Ezra Pound, ter La Spezio – v tamkajšnjem gostišču je Richard Wagner dobil navdih za glasbo Renskega zlata. Poleg Poundove in Wagnerjeve glasbe bomo predvajali še dela Tiborja Serlyja, Hectorja Berlioza, Ottorina Respighija in Hansa Wernerja Henzeja, slišali pa boste tudi pesmi Françoisa Villona in Percyja Byssheja Shelleya.
Na 5. komornem koncertu Carpe artem, ki je bil 30. marca 2017 v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor, so nastopili pihalci in godalci, gostje: oboist Dario Golčić, solist oboist simfoničnega orkestra hrvaške radiotelevizije, pianist Miha Haas, in violist Nejc Mikolič, član simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, ter člani simfoničnega orkestra SNG Maribor: koncertna mojstrica, violinistka Oksana Pečeny Dolenc, klarinetist Lovro Turin, violončelist Gorazd Strlič in kontrabasist Uroš Lečnik. Koncertni spored so v prvem delu posvetili izvedbi Tria v B-duru, op. 11, za klarinet, violončelo in klavir, Ludwiga van Beethovna in delu Fantasy Quartet za oboo, violino, violo in violončelo Ernesta Johna Moerana. V drugem delu so izvedli Radosti za oboo, violo in klavir Igorja Krivokapiča, nato pa Kvintet op. 39 za oboo, klarinet, violino, violo in kontrabas, op. 39, Sergeja Prokofjeva.
Na 5. komornem koncertu Carpe artem, ki je bil 30. marca 2017 v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor, so nastopili pihalci in godalci, gostje: oboist Dario Golčić, solist oboist simfoničnega orkestra hrvaške radiotelevizije, pianist Miha Haas, in violist Nejc Mikolič, član simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, ter člani simfoničnega orkestra SNG Maribor: koncertna mojstrica, violinistka Oksana Pečeny Dolenc, klarinetist Lovro Turin, violončelist Gorazd Strlič in kontrabasist Uroš Lečnik. Koncertni spored so v prvem delu posvetili izvedbi Tria v B-duru, op. 11, za klarinet, violončelo in klavir, Ludwiga van Beethovna in delu Fantasy Quartet za oboo, violino, violo in violončelo Ernesta Johna Moerana. V drugem delu so izvedli Radosti za oboo, violo in klavir Igorja Krivokapiča, nato pa Kvintet op. 39 za oboo, klarinet, violino, violo in kontrabas, op. 39, Sergeja Prokofjeva.
Pred nami je oseminpetdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo se odpravili na krajši obhod po genovskih gledališčih in predstavili Krištofa Kolumba, ki naj bi bil po nekaterih virih rojen v tem ligurskem središču, kjer se bomo zadržali tudi danes. Raziskali bomo bogato zgodovino mesta in izpostavili nekaj vidnih umetnikov, ki so živeli ali letovali v Genovi. To so bili pesnika Eugenio Montale in William Butler Yeats, kantavtor Fabrizio De André, ter skladatelji Edward Elgar, Luigi Nono, Benjamin Britten in Jean Sibelius. Slišali boste tudi glasbo Bernardina Borlasce, Domenica Guaccera, Giulia Caccinija in Friedricha Nietzscheja.
Na vrsti je sedeminpetdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Preteklo oddajo smo v celoti posvetili violinskemu virtuozu in skladatelju Niccoloju Paganiniju, ki bo zaznamoval tudi uvodne minute današnje oddaje. Nato se bomo odpravili na kratek obhod po genovskih gledališčih, predstavili Krištofa Kolumba, ki naj bi se po nekaterih virih rodil v Genovi in oddajo sklenili z odlomkom iz opere Simon Boccanegra Giuseppa Verdija. Na sporedu bo še glasba Franza Leharja, Francesca Gnecca, Alberta Franchettija, Juana Pereza Bocanegre, Jacquesa Offenbacha in Philipa Glassa.
Pred nami je šestinpetdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Še vedno smo v Genovi, glavnem mestu severozahodne italijanske pokrajine Ligurije. Današnjo oddajo bomo v celoti posvetili v tem mestu rojenemu violinskemu virtuozu in skladatelju Niccoloju Paganiniju, ki je zapustil bogat opus izjemno zahtevnih del za violino ter se s svojim igranjem in pojavo povzdignil skoraj v mit. Poleg njegove glasbe bodo na sporedu tudi dela Franza Liszta, Johannesa Brahmsa, Frédérica Chopina, Roberta Schumanna, Alfreda Šnitkeja in Camilla Sivorija, ki so našli ustvarjalni navdih v Paganinijevih skladbah.
Na vrsti je petinpetdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnjo oddajo smo v celoti posvetili ustvarjalnosti Luciana Beria, danes pa se bomo zadržali v Genovi. Slišali bomo, kako je to pristaniško mesto doživel avtor oddaje Carlo de Incontrera in predvajali dela skladateljev, ki so vsaj del življenja preživeli v tem slikovitem italijanskem mestu. Na sporedu bo glasba Franchinusa Gaffuriusa, Vincenza Ruffa, Sebastiana Feste, Gaspara Fiorina, Simoneja Molinara, Michelangela Rossija, Alessandra Stradelle in drugih.
Pred nami je štiriinpetdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo se pomudili v Nici, glasbenem središču Azurne obale, danes pa bomo prečkali francosko-italijansko mejo in obiskali nekaj ligurskih mest na severozahodni obali Italije: Ventimiglio, Bordighero, San Remo in Oneglio – rojstno mesto Luciana Beria, glasbenega velikana 20. stoletja, ki mu je posvečena tokratna oddaja. V njej boste slišali odlomke iz nekaterih Beriovih del, kot so opera Kralj posluša, Laborintus II, Sekvenca III za glas solo in Ljudske pesmi, na sporedu pa bo tudi glasba Ambroisa Thomasa in Sergia Liberovicija.
Pred nami je triinpetdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo potovali skozi nekaj znamenitih krajev Azurne obale, današnjo oddajo pa v celoti namenjamo Nici – glavnemu mestu Azurne obale. Najprej bomo obiskali slikarsko fundacijo Maeght v kraju Saint-Paul de Vence v predmestju Nice, nato pa bomo izvedeli še, kako so z Nico povezani skladatelji Hector Berlioz, Peter Iljič Čajkovski, Jacques Fromental Halévy, Georgij Sviridov, Igor Stravinski in Cécile Chaminade.
Na vrsti je dvainpetdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo pripotovali v Marseille, od koder se tokrat bomo podali naprej proti številnim letoviškim mestom Azurne obale: Hyeresu, Saint-Tropezu, Mouginsu, Antibesu in filmski meki Cannesu. Na sporedu bo glasba, pod katero so se podpisali Lucien Guerinel, Maurice Ohana, Louis Durey, Benjamin Godard, Germaine Tailleferre, Pierre Boulez, Claude Debussy in Ernest Chausson.
Neveljaven email naslov