Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci književnosti v zvočni obliki na programu Ars.
Literarni teden bomo z oddajo Spomini, pisma in potopisi začeli v kuhinji Tavčarjeve domačije na Visokem v Poljanski dolini, kjer se je pripravljalo francosko župo, lincer torto, cimetove in šunkine nudle.
Na znameniti Tavčarjevi domačiji, kjer sta zakonca Ivan in Franja Tavčar živela 45 let, je bila med letoma 1887 in 1892 oskrbnica Ana Kalan, poročena Hafner. Njen vnuk Pavle Hafner je prek pripovedi tete Ančke in zapisanih virov, tudi kuharskih bukev spod peresa stare mame Ane, zapisal, kakšno je bilo življenje v kuhinji in način gospodarjenja kmečkega dvorca na Visokem, dodaja pa tudi svoje otroške spomine. Njegovo besedilo bo v Kuhinji na Visoški domačiji interpretiral Primož Pirnat.
Nedeljski Literarni portret namenjamo ameriški pisateljici Edith Wharton. Živela je med letoma 1862 in 1937 in napisala 44 knjig, med njimi dve zbirki »srhljivk«, v katerih izhaja iz pekla človeške narave in ne iz grozljivih situacij. Prijateljevala je z znanimi umetniki svojega časa - Henryjem Jamesom, Scottom Fitzgeraldom, Andréjem Gidom, Sinclairom Lewisom, Jeanom Cocteaujem in Jackom Londonom. Med prvo svetovno vojno je iz Pariza poročala za ameriške časopise, organizirala je zatočišča za begunce in zbirala sredstva zanje. Za zasluge je bila odlikovana z legijo časti. Leta 1921 je kot prva ženska prejela Pulitzerjevo nagrado, in sicer za roman Čas nedolžnosti, trikrat je bila nominirana za Nobelovo nagrado za književnost. Marjan Kovačevič Beltram jo v oddaji predstavlja z odlomki iz njenega romana Hiša veselja v prevodu Rape Šuklje.
Z nedeljskim Literarnim nokturnom se bomo ob 210. obletnici rojstva spomnili največjega češkega romantičnega pesnika. Karel Hynek Mácha je bil, z besedami njegovega prevajalca Dušana Ludvika, nesrečen pesnik zagrenjene mladosti, razočarane ljubezni in neizpetih sanj. Njegovo najbolj znano delo je pesnitev Maj, za oddajo pa smo izbrali nekaj njegovih pesmi, ki so leta 1970 v prevodu Dušana Ludvika izšle v zbirki Lirika.
Petnajstega oktobra pred 90. leti se je rodil nigerijski pisatelj, pesnik, profesor in publicist Chinua Achebe. Otroštvo je kot pripadnik ljudstva Igbo preživel v mestu Ogidi na jugovzhodu Nigerije. Študiral je angleško književnost in se je že med študijem navdušil za preučevanje religij tradicionalnih afriških kultur. Pozornost je konec petdesetih zbudil z romanom Okonkvo oziroma Razpad; pozneje jih je napisal še več, med njimi imamo v slovenščino prevedena Božjo puščico in Mravljišča v savani. Že v prvem romanu je Achebe pisal o glavni temi svojega romanesknega opusa, o srečanju domače ibojske kulture s tujo, predvsem britansko kolonizatorsko. Pisal je v angleščini in zagovarjal uporabo »jezika kolonizatorjev« v afriški književnosti. Chinua Achebe je umrl leta 2013. Njegov roman Okonkvo je prevedel Branko Avsenak. Odlomek v oddaji interpretira dramski igralec Pavle Ravnohrib.
Oddajo iz cikla iz cikla Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! bomo namenili Edvardu Kocbeku in njegovi prozi. Edvard Kocbek je leta 1951 objavil prelomno in za povojno desetletje tudi sporno zbirko štirih novel Strah in pogum. V noveli Črna orhideja je v ospredju etično razmišljanje o krivdi, neustavljivem toku zgodovine in smiselnosti človekovih dejanj. Med žrtvijo in rabljem se spleta vse tesnejša vez. Oddajo je leta 2000 pripravila Iva Ciglar, odlomke sta interpretirala igralca Stannia Boninsegna in Boris Juh, režiral je Jože Valentič.
V Literarni matineji bo tekla beseda o vezeh med besedili in umetniškimi deli. Dr. Sarival Sosič bo med drugim razmišljal o tem, kako umetnost vstopa v naša življenja, kaj pomeni v njih? Kaj se mora zgoditi, kaj mora v sebi začutiti človek, ki ima za sabo dobrih pet desetletij življenja, da začne strastno pisati romane? In kako se pisanje leposlovja prepleta z likovno in glasbeno umetnostjo?
V sredinem Literarnem nokturnu bo zazvenel odlomek iz romana Iman Humaydan: 50 odtenkov raja. Redko izvemo, kako se počutijo ljudje, ki jih vidimo v televizijskih novicah o beguncih, migrantih, azilantih. Libanonska pisateljica Iman Humaydan, predsednica Libanonskega centra PEN in podpredsednica mednarodnega PEN-a, nam med drugim v romanu 50 odtenkov raja verjetno opiše svojo izkušnjo, ki pa ni samo njena. Besedilo je prevedla Neža Vilhelm.
Dvajsetega novembra mineva 110 let, odkar je na postaji železniški postaji Astapovo, potem ko je zapustil družino in kot potujoči asket odšel po svetu, umrl veliki ruski romanopisec Lev Nikolajevič Tolstoj. Njegovo pisanje pomeni enega od vrhov realizma 19. stoletja. Čeprav je bil Tolstoj tudi esejist, dramatik in družbeni reformator, se je v zgodovino zapisal predvsem kot avtor literarnih mojstrovin, kot sta Vojna in mir in Ana Karenina; v njih je v literariziral rusko življenje 19. stoletja. Pisatelja se spominjamo s ponovitvijo Literarnega večera, ki ga je leta 1998 pripravil Tone Frelih. Odlomke iz romanov Vojna in mir, Ana Karenina in Vstajenje sta v prevodih Vladimirja Levstika in Gitice Jakopin interpretirala dramska igralca Željko Hrs in Aleš Valič.
Za konec literarnega tedna pa smo izbrali prozo in poezijo slovenskih avtorjev. Pisatelj, prevajalec, novinar in urednik Janez Kajzer (1938) je obiskoval gimnazijo v Šentvidu pri Ljubljani. Nato se je zaposlil kot novinar pri reviji Mladina in pozneje postal urednik pri založbi Borec in Prešernovi družbi. Med letoma 1989 in 1993 je urejal revijo Srce in oko. Po odhodu iz Prešernove družbe je postal samostojni književnik. Prva knjiga, s katero se je leta 1960 predstavil javnosti, je bila zbirka črtic z naslovom Mimo dnevnega načrta, znan pa je po delih kot so: Obljubljeni kraj, Sanjska hiša in Perpetuum mobile. Za Izbrano prozo smo izbrali njegovo novo kratko zgodbo V objemu čutečega drevesa.
Sobotni Literarni nokturno pa prinaša izbor nove poezije Uroša Zupana, naslovljen po pesmi Psica in poletje. »Nobenih ambicij nimam. Nobenega sovraštva ne čutim, nobene bolečine, nobenega strahu pred tistim, kar prihaja,« med drugim zapiše Uroš Zupan v pesmi Psica in poletje. In prav ta duh pomirjenosti s svetom in samim seboj kot nežna, brezmejna svetloba preveva tri daljše avtorjeve doslej še neobjavljene pesmi.
Spored literarnih oddaj med 15. novembrom in 21. novembrom
15. november
14.05 Humoreska tega tedna – Roald Dahl: Pot v nebesa
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Pavle Hafner: Kuhinja na Visoški domačiji
22.05 Literarni portret – Edith Wharton
23.50 Literarni nokturno – Karel Hynek Mácha: Noč16. november
23.50 Literarni nokturno – Chinua Achebe: Okonkvo - ob 90. obletnici rojstva17. november
21.00 Literarni večer – Edvard Kocbek: Črna orhideja (Arsovo domače branje)
23.50 Literarni nokturno – Colson Whitehead: Fantje iz Nickla18. november
11.05 Literarna matineja – Dr. Sarival Sosič o vezeh med besedili in umetniškimi deli
23.50 Literarni nokturno – Iman Humaydan: 50 odtenkov raja19. november
21.05 Literarni večer – Lev N. Tolstoj: ob 110. obletnici smrti
23.50 Literarni nokturno – Donat Piber: Pesmi20. november
23.50 Literarni nokturno – Metka Lampret: Rad imam vlake21. november
18.00 Izbrana proza – Janez Kajzer: V objemu čuječega drevesa
23.50 Literarni nokturno – Uroš Zupan: Psica in poletje
Vrhunci književnosti v zvočni obliki na programu Ars.
Literarni teden bomo z oddajo Spomini, pisma in potopisi začeli v kuhinji Tavčarjeve domačije na Visokem v Poljanski dolini, kjer se je pripravljalo francosko župo, lincer torto, cimetove in šunkine nudle.
Na znameniti Tavčarjevi domačiji, kjer sta zakonca Ivan in Franja Tavčar živela 45 let, je bila med letoma 1887 in 1892 oskrbnica Ana Kalan, poročena Hafner. Njen vnuk Pavle Hafner je prek pripovedi tete Ančke in zapisanih virov, tudi kuharskih bukev spod peresa stare mame Ane, zapisal, kakšno je bilo življenje v kuhinji in način gospodarjenja kmečkega dvorca na Visokem, dodaja pa tudi svoje otroške spomine. Njegovo besedilo bo v Kuhinji na Visoški domačiji interpretiral Primož Pirnat.
Nedeljski Literarni portret namenjamo ameriški pisateljici Edith Wharton. Živela je med letoma 1862 in 1937 in napisala 44 knjig, med njimi dve zbirki »srhljivk«, v katerih izhaja iz pekla človeške narave in ne iz grozljivih situacij. Prijateljevala je z znanimi umetniki svojega časa - Henryjem Jamesom, Scottom Fitzgeraldom, Andréjem Gidom, Sinclairom Lewisom, Jeanom Cocteaujem in Jackom Londonom. Med prvo svetovno vojno je iz Pariza poročala za ameriške časopise, organizirala je zatočišča za begunce in zbirala sredstva zanje. Za zasluge je bila odlikovana z legijo časti. Leta 1921 je kot prva ženska prejela Pulitzerjevo nagrado, in sicer za roman Čas nedolžnosti, trikrat je bila nominirana za Nobelovo nagrado za književnost. Marjan Kovačevič Beltram jo v oddaji predstavlja z odlomki iz njenega romana Hiša veselja v prevodu Rape Šuklje.
Z nedeljskim Literarnim nokturnom se bomo ob 210. obletnici rojstva spomnili največjega češkega romantičnega pesnika. Karel Hynek Mácha je bil, z besedami njegovega prevajalca Dušana Ludvika, nesrečen pesnik zagrenjene mladosti, razočarane ljubezni in neizpetih sanj. Njegovo najbolj znano delo je pesnitev Maj, za oddajo pa smo izbrali nekaj njegovih pesmi, ki so leta 1970 v prevodu Dušana Ludvika izšle v zbirki Lirika.
Petnajstega oktobra pred 90. leti se je rodil nigerijski pisatelj, pesnik, profesor in publicist Chinua Achebe. Otroštvo je kot pripadnik ljudstva Igbo preživel v mestu Ogidi na jugovzhodu Nigerije. Študiral je angleško književnost in se je že med študijem navdušil za preučevanje religij tradicionalnih afriških kultur. Pozornost je konec petdesetih zbudil z romanom Okonkvo oziroma Razpad; pozneje jih je napisal še več, med njimi imamo v slovenščino prevedena Božjo puščico in Mravljišča v savani. Že v prvem romanu je Achebe pisal o glavni temi svojega romanesknega opusa, o srečanju domače ibojske kulture s tujo, predvsem britansko kolonizatorsko. Pisal je v angleščini in zagovarjal uporabo »jezika kolonizatorjev« v afriški književnosti. Chinua Achebe je umrl leta 2013. Njegov roman Okonkvo je prevedel Branko Avsenak. Odlomek v oddaji interpretira dramski igralec Pavle Ravnohrib.
Oddajo iz cikla iz cikla Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! bomo namenili Edvardu Kocbeku in njegovi prozi. Edvard Kocbek je leta 1951 objavil prelomno in za povojno desetletje tudi sporno zbirko štirih novel Strah in pogum. V noveli Črna orhideja je v ospredju etično razmišljanje o krivdi, neustavljivem toku zgodovine in smiselnosti človekovih dejanj. Med žrtvijo in rabljem se spleta vse tesnejša vez. Oddajo je leta 2000 pripravila Iva Ciglar, odlomke sta interpretirala igralca Stannia Boninsegna in Boris Juh, režiral je Jože Valentič.
V Literarni matineji bo tekla beseda o vezeh med besedili in umetniškimi deli. Dr. Sarival Sosič bo med drugim razmišljal o tem, kako umetnost vstopa v naša življenja, kaj pomeni v njih? Kaj se mora zgoditi, kaj mora v sebi začutiti človek, ki ima za sabo dobrih pet desetletij življenja, da začne strastno pisati romane? In kako se pisanje leposlovja prepleta z likovno in glasbeno umetnostjo?
V sredinem Literarnem nokturnu bo zazvenel odlomek iz romana Iman Humaydan: 50 odtenkov raja. Redko izvemo, kako se počutijo ljudje, ki jih vidimo v televizijskih novicah o beguncih, migrantih, azilantih. Libanonska pisateljica Iman Humaydan, predsednica Libanonskega centra PEN in podpredsednica mednarodnega PEN-a, nam med drugim v romanu 50 odtenkov raja verjetno opiše svojo izkušnjo, ki pa ni samo njena. Besedilo je prevedla Neža Vilhelm.
Dvajsetega novembra mineva 110 let, odkar je na postaji železniški postaji Astapovo, potem ko je zapustil družino in kot potujoči asket odšel po svetu, umrl veliki ruski romanopisec Lev Nikolajevič Tolstoj. Njegovo pisanje pomeni enega od vrhov realizma 19. stoletja. Čeprav je bil Tolstoj tudi esejist, dramatik in družbeni reformator, se je v zgodovino zapisal predvsem kot avtor literarnih mojstrovin, kot sta Vojna in mir in Ana Karenina; v njih je v literariziral rusko življenje 19. stoletja. Pisatelja se spominjamo s ponovitvijo Literarnega večera, ki ga je leta 1998 pripravil Tone Frelih. Odlomke iz romanov Vojna in mir, Ana Karenina in Vstajenje sta v prevodih Vladimirja Levstika in Gitice Jakopin interpretirala dramska igralca Željko Hrs in Aleš Valič.
Za konec literarnega tedna pa smo izbrali prozo in poezijo slovenskih avtorjev. Pisatelj, prevajalec, novinar in urednik Janez Kajzer (1938) je obiskoval gimnazijo v Šentvidu pri Ljubljani. Nato se je zaposlil kot novinar pri reviji Mladina in pozneje postal urednik pri založbi Borec in Prešernovi družbi. Med letoma 1989 in 1993 je urejal revijo Srce in oko. Po odhodu iz Prešernove družbe je postal samostojni književnik. Prva knjiga, s katero se je leta 1960 predstavil javnosti, je bila zbirka črtic z naslovom Mimo dnevnega načrta, znan pa je po delih kot so: Obljubljeni kraj, Sanjska hiša in Perpetuum mobile. Za Izbrano prozo smo izbrali njegovo novo kratko zgodbo V objemu čutečega drevesa.
Sobotni Literarni nokturno pa prinaša izbor nove poezije Uroša Zupana, naslovljen po pesmi Psica in poletje. »Nobenih ambicij nimam. Nobenega sovraštva ne čutim, nobene bolečine, nobenega strahu pred tistim, kar prihaja,« med drugim zapiše Uroš Zupan v pesmi Psica in poletje. In prav ta duh pomirjenosti s svetom in samim seboj kot nežna, brezmejna svetloba preveva tri daljše avtorjeve doslej še neobjavljene pesmi.
Spored literarnih oddaj med 15. novembrom in 21. novembrom
15. november
14.05 Humoreska tega tedna – Roald Dahl: Pot v nebesa
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Pavle Hafner: Kuhinja na Visoški domačiji
22.05 Literarni portret – Edith Wharton
23.50 Literarni nokturno – Karel Hynek Mácha: Noč16. november
23.50 Literarni nokturno – Chinua Achebe: Okonkvo - ob 90. obletnici rojstva17. november
21.00 Literarni večer – Edvard Kocbek: Črna orhideja (Arsovo domače branje)
23.50 Literarni nokturno – Colson Whitehead: Fantje iz Nickla18. november
11.05 Literarna matineja – Dr. Sarival Sosič o vezeh med besedili in umetniškimi deli
23.50 Literarni nokturno – Iman Humaydan: 50 odtenkov raja19. november
21.05 Literarni večer – Lev N. Tolstoj: ob 110. obletnici smrti
23.50 Literarni nokturno – Donat Piber: Pesmi20. november
23.50 Literarni nokturno – Metka Lampret: Rad imam vlake21. november
18.00 Izbrana proza – Janez Kajzer: V objemu čuječega drevesa
23.50 Literarni nokturno – Uroš Zupan: Psica in poletje
V 22. oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo od južnih obal Črnega morja preko Bosporja odpluli v vzhodno Sredozemlje. Med drugim bomo slišali glasbo, ki so jo navdihnili pontski kralj Mitridat, Ifigenija, Paris in Helena, Hektor in Andromaha, Sapfo ter mnoge druge antične osebnosti. Na sporedu bo glasba Albana Berga, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Leonarda Vincija, Mikisa Theodorakisa, Christopha Willibalda Glucka, Franza Schuberta, Hectorja Berlioza in Maurica Ravela.
V oddaji Zakladi Črnega morja, enaindvajseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere, se bomo iz Istanbula odpravili proti severu, vzdolž zahodne obale Črnega morja. Na naši poti bomo obiskali Bolgarijo, Romunijo, Ukrajino, Rusijo in Gruzijo, na sporedu pa bo glasba Georgeja Enescuja, Petra Iljiča Čajkovskega, Aleksandra Borodina, Sergeja Prokofjeva, Modesta Musorgskega, Sergeja Rahmaninova, Christopha Willibalda Glucka in Franza Liszta. Slišali bomo tudi bolgarski ples v izvedbi Jordija Savalla in ljudskih godcev ter odlomke iz besedil Aleksandra Puškina, Ane Ahmatove in Antona Čehova.
Že v prejšnji oddaji smo prispeli v Istanbul in spoznali delček njegove bogate glasbene dediščine, v 20. oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere. pa bomo podrobneje raziskali utrip mesta, ki predstavlja glavno stičišče vzhoda in zahoda. Predvajali bomo glasbena dela Luigija Arditija, Augusta Ritterja von Adelburga, Isaaca Albéniza, Ulvija Cemala (izg. džemala) Erkina, Ahmeda Adnana Sayguna, Melihe Doguduyal, Gaetana Donizettija, Georgija Minčeva ter glasbo danes enega najbolj prepoznavnih in razvpitih turških glasbenikov – Fazila Saya. Prebrali bomo tudi nekaj odlomkov Pierra Lottija, francoskega pisatelja, ki se je zaljubil v Turčijo in Istanbul ter z izbranimi besedami opisoval veličino in lepote največjega turškega mesta.
V devetnajsti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo raziskovali glasbeno kulturo Istanbula in klasično glasbo, ki so jo navdihnili značilni vzorci izvirne turške glasbe. Na sporedu bo glasba Johanna Sebastiana Bacha, Dimitrija Kantemirja, Josepha Martina Krausa, Françoisa Rebela, Françoisa Francourja, Jeana-Baptista Lullyja, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Selima III., Josepha Haydna in Gabriela Fauréja.
V osemnajsti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo najprej spoznali življenje, delo in obrede menihov, ki so že v 9. stoletju naselili območje ob gori Atos v vzhodni Grčiji. V drugem delu oddaje bomo nadaljevali pot proti vzhodu in prispeli v starodavni Konstantinopel. Poleg obredne glasbe menihov bomo predvajali tudi dela Einojuhanija Rautavaare, Dimitrija Kantemirja, Giovannija Battiste Toderinija, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Franza Xaverja Süssmayrja, Franza Antona Hoffmeistra, Ludwiga van Beethovna in drugih.
Sedemnajsto oddajo iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo v celoti posvetili božanskemu Orfeju. Ob temah, ki jih priklicuje Orfejev mit – ljubezen, umetnost, lepota, skrivnost, nadnaravno –, so pesniške, dramatske, filozofske, predvsem pa glasbene zamisli zahodnega sveta dosegle svoj najvišji izraz. V oddaji bomo slišali, kako so ga uglasbili Jacopo Peri, Claudio Monteverdi, Marc-Antoine Charpentier, Johann Adolph Hasse, Christoph Willibald Gluck, Joseph Haydn, Yannis Markoupolos, Kurt Weill in Igor Stravinski.
V šestnajsti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo zapustili starodavne Atene in odpotovali proti vzhodu na bližnje Egejske otoke. Najprej bomo predvajali deli Nikosa Skalkotasa in Iannisa Xenakisa, dveh osrednjih grških skladateljev 20. stoletja, nato pa bodo oddajo prepletali antični glasbeni primeri, ljudske pesmi, poezija Friedricha Schillerja in glasba Johanna Friedricha Agricole, Franza Schuberta, Luca Marenzia, Briana Ferneyhougha in Salvatoreja Sciarrina.
Petnajsta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere je posvečena Atenam, najpomembnejšemu mestu antične in sedanje Grčije. V oddaji bomo predvajali sklepni del opere Alkestida Antona Schweitzerja, dva antična glasbena primera v izvedbi ansambla Melpomen, odlomek iz opere Kserks Georga Friedricha Händla, na sporedu pa bodo še glasbeni odlomki iz skladb Erika Satieja, Victorja de Sabate, Luigija Dallapiccole in Ludwiga van Beethovna.
Mogočni ditirambi velikih dionizij so od nekdaj vzbujali domišljijo ne samo skladateljev, temveč tudi pesnikov. V prvem delu štirinajste oddaje iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere se bomo posvetili ditirambu. V svoji pesmi ga je opisal Friedrich Schiller, njegovi verzi pa so navdihnili mnoge skladatelje, med drugim tudi Franza Schuberta. Slišali bomo tudi, kako so si ditiramb predstavljali Václav Tomášek, Nikolaj Medtner in Igor Stravinski. Drugi del oddaje bo namenjen Evripidovi Alkestidi. Velikega dramatika je navdihnila stara grška ljudska zgodba o tesalskem kralju Admetu in lepotici Alkestidi, antična snov pa je bila zelo priljubljena v baroku in zgodnjem klasicizmu. Spoznali bomo, kako so njuno zgodbo v opero prelili Jean-Baptiste Lully, Georg Friedrich Händel in Christoph Willibald Gluck.
Osrednje mesto v trinajsti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere je namenjeno mitu o Prometeju. Zgodba o junaku, ki je proti Zevsovi volji ljudem prinesel ogenj in zato trpel strahotne muke, je navdihnila številne skladatelje; med drugim Luigija Nona, Ludwiga van Beethovna, Franza Schuberta in Aleksandra Skrjabina, ki so mit o prinašalcu ognja vsak po svoje prelili v glasbo. Poleg tega boste v oddaji lahko poslušali tudi dva antična primera Evripidove glasbe ter odlomka iz Elektre Richarda Straussa in istoimenske opere Mikisa Theodorakisa.
Grška mitologija je od renesanse naprej navdihnila številne ustvarjalce najrazličnejših umetnosti, še posebej glasbene. V dvanajsti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo poslušali glasbo skladateljev, ki so tako ali drugače našli navdih v bogatem mitološkem izročilu antične Grčije. Na sporedu bo glasba Antonia Vivaldija, Carla Orffa, Johna Blowa, Alessandra Scarlattija, Nikosa Mamangakisa, Hansa Wernerja Henzeja, Eliotta Carterja, Pietra Antonia Locatellija in Richarda Straussa, oddajo pa bomo začeli s tretjo Gimnopedijo Erika Satieja.
V sedmi oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo spoznali del glasbene zapuščine Reke, Kvarnerja in otokov severne Dalmacije, predvajali pa bomo tudi dela, ki so tako ali drugače povezana z omenjenim območjem. Na sporedu bo glasba Alme Mahler, Ivana Zajca, Johanna Straussa mlajšega, Franza Leharja, Dina Cianija, Igorja Stravinskega, Borisa Papandopula, neznanega skladatelja iz 12. stoletja, Andrija Patricija in Jakova Gotovca.
V osmi oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo odkrivali najbolj zanimiva glasbena dela nekaterih skladateljev, ki so živeli ali delovali na območju dveh zgodovinsko pomembnih obalnih mest – Splita in Dubrovnika – ali pa so v omenjenih krajih našli navdih za svoja dela. Slišali bomo glasbo Josipa Hatzeja, Jakova Gotovca, Damjana Nembrija, Tana Duna, Vincenza Comnena, Luke Sorkočevića, Ivana Mane Jarnovića, Petra Obradovića in drugih…
V oddaji s podnaslovom Od obal Črne gore in Albanije do Krfa iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo nadaljevali pot vzdolž jugovzhodne obale Jadranskega morja in poslušali glasbena dela, ki so tako ali drugače povezana s tem območjem. Na sporedu bo glasba Maurica Ravela, Antonia Vivaldija, Ivana Brkanovića, Tonina Harapija, Kozme Lare, Thomasa Simakuja, Luigija Dallapiccole in Peggy Glanville-Hicks, slišali pa bomo tudi pet dragocenih primerov albanske ljudske glasbe, ki jih v svojem osebnem arhivu hrani Carlo de Incontrera.
V enajsti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere se bomo odpravili od otoka Krfa naprej proti južni Itaki. Otoku je nekoč kraljeval Odisej, Odisejeva vrnitev na Itako pa je tema, ki se v zgodovini glasbe pojavi večkrat in tako bomo v današnji oddaji predvajali glasbene primere Claudia Monteverdija, Nikosa Skalkottasa in Luigija Dallapiccole. Naše potovanje bomo nadaljevali v misterioznih Delfih, popku sveta, kot ga je določil veliki Zevs. Slišali bomo nekaj glasbenih primerov iz antičnega časa, na sporedu pa bo še glasba Huga Wolfa, Johannesa Brahmsa, Clauda Debussyja, Christopha Willibalda Glucka in Benjamina Brittna.
»Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna pa je nesrečna po svoje.« Uvodna misel iz romana Ana Karenina je izhodišče razmišljanj letošnjih maturantov, ko bodo pisali esej iz književnosti. Pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj je like v romanu osvetlil z različnih zornih kotov in jih prikazal kot polnokrvne osebe. Njihove dileme ob iskanju sreče, ljubezni in življenjskega smisla, vprašanja o zvestobi svoji ali družbeni etiki, posledice njihovih odločitev, relativnost življenjske sreče in nesreče – vse to so teme, ki ne prinašajo enoznačnih odgovorov. Literarni večer o romanu je pripravila Nada Barbarič Naskov.
V šesti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo nadaljevali potovanje vzdolž obale istrskega polotoka. Najprej se bomo ustavili v Poreču in Rovinju, kjer so v 16. stoletju delovali Andrea starejši iz Motovuna, Francesco in Gabriele Sponga, nato pa se bomo premaknili v Pulj, ki so ga na začetku 19. stoletja zaznamovali zvoki mornariških godb in avstro-ogrska glasba izpod peres Ferdinanda Preisa in Franza Leharja. Oddajo bomo sklenili v Opatiji, znamenitem letovišču, ki je gostilo številna znana umetniška imena, na sporedu pa bo še glasba Geoffreyja Molyneauxa Palmerja, Luciana Beria, Gustava Mahlerja, Johannesa Brahmsa in Marcela Tyberga.
Interpretacija: Damjana Černe Pesem je bila prvič objavljena v oddaji Lirični utrinek: 17. 7. 2012
V peti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere se bomo posvetili glasbi širšega območja Istre. Pri tem bomo posebno pozornost namenili baročni glasbeni zapuščini Kopra, ki so jo med drugim oblikovali Gabriello Puliti, Antonio Tarsia in Giuseppe Tartini, slišali pa bomo tudi dela, pod katera so se podpisali Antonio Smareglia, Andrea Gabrieli, Nicola Porpora, Uroš Rojko in Luigi Dallapiccola.
Z literarnim večerom o romanu Ferija Lainščka Ločil bom peno od valov nagovarjamo slovenske maturante, ki bodo pisali maturitetni esej na temo Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna pa je nesrečna po svoje. Roman pripoveduje o ženski, ki živi v zlati kletki, željna ljubezni, pozornosti in razumevanja, česar pa pri možu ne dobi. Za radijsko predstavitev je roman pripravila Miriam Stanonik.
Neveljaven email naslov