Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Promocija evropskega filma je nastala pod pokroviteljstvom programa Ustvarjalna Evropa in Evropske komisije v sodelovanju z mednarodnim združenjem kinematografov Europa Cinemas.
Noč evropskega filma je pobuda za promocijo evropskega filma, ki je nastala pod pokroviteljstvom programa Ustvarjalna Evropa in Evropske komisije v sodelovanju z mednarodnim združenjem kinematografov Europa Cinemas. Spletni dogodek pri nas, začel se je sinoči ob 19.00, so pripravili v ljubljanskem Kinodvoru v okviru 31. filmskega festivala Liffe.
Noč evropskega filma poteka tretjič. V zadnjih dveh letih se je pobudi pridružilo 54 kinematografov iz 34 držav in predvajali so zelo raznolike filme. Organizatorji so se letos odločili, da še povečajo število sodelujočih. Pobudi se je pridružilo kar 75 kinematografov po Evropi. Aliki Kalagasidu, Kinodvor:
Na letošnji Noči evropskega filma bodo prek spleta – tako kot vse ostalo v okviru Liffa – na ogled Sadeži pozabe.
Film Sadeži pozabe je postal – glede na letošnje dogajanje – še posebej aktualen. Govori namreč o razmahu skrivnostne pandemije, zaradi katere ljudje izgubljajo spomin.
To je grški film, pri katerem pa sta sodelovala tudi slovenska producenta; to lahko navedemo kot zanimivost. Filmi bo sledil pogovor v živo z režiserjem Christosom Nikoujem.
Na zadnjem Festivalu slovenskega filma so bili Sadeži pozabe nagrajeni za najboljšo manjšinsko koprodukcijo; na letošnjem spletnem Liffu, kjer se v tekmovalnem programu Perspektive potegujejo za vodomca za najboljši celovečerni prvenec, so na ogled vse do konca tedna; na rednem sporedu kinodvoran pa bodo na ogled, ko se bodo te spet odprle.
Promocija evropskega filma je nastala pod pokroviteljstvom programa Ustvarjalna Evropa in Evropske komisije v sodelovanju z mednarodnim združenjem kinematografov Europa Cinemas.
Noč evropskega filma je pobuda za promocijo evropskega filma, ki je nastala pod pokroviteljstvom programa Ustvarjalna Evropa in Evropske komisije v sodelovanju z mednarodnim združenjem kinematografov Europa Cinemas. Spletni dogodek pri nas, začel se je sinoči ob 19.00, so pripravili v ljubljanskem Kinodvoru v okviru 31. filmskega festivala Liffe.
Noč evropskega filma poteka tretjič. V zadnjih dveh letih se je pobudi pridružilo 54 kinematografov iz 34 držav in predvajali so zelo raznolike filme. Organizatorji so se letos odločili, da še povečajo število sodelujočih. Pobudi se je pridružilo kar 75 kinematografov po Evropi. Aliki Kalagasidu, Kinodvor:
Na letošnji Noči evropskega filma bodo prek spleta – tako kot vse ostalo v okviru Liffa – na ogled Sadeži pozabe.
Film Sadeži pozabe je postal – glede na letošnje dogajanje – še posebej aktualen. Govori namreč o razmahu skrivnostne pandemije, zaradi katere ljudje izgubljajo spomin.
To je grški film, pri katerem pa sta sodelovala tudi slovenska producenta; to lahko navedemo kot zanimivost. Filmi bo sledil pogovor v živo z režiserjem Christosom Nikoujem.
Na zadnjem Festivalu slovenskega filma so bili Sadeži pozabe nagrajeni za najboljšo manjšinsko koprodukcijo; na letošnjem spletnem Liffu, kjer se v tekmovalnem programu Perspektive potegujejo za vodomca za najboljši celovečerni prvenec, so na ogled vse do konca tedna; na rednem sporedu kinodvoran pa bodo na ogled, ko se bodo te spet odprle.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
V Kranju se je pretekli konec tedna s podelitvijo nagrad sklenil 51. Teden slovenske drame. Veliki zmagovalec je Škofjeloški pasijon, prvo slovensko dramsko besedilo patra Lovrenca Marušiča v režiji Jerneja Lorencija. Predstava Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj je prejela 4 od 8 nagrad: Šeligovo nagrado po izboru žirije, nagrado po izboru občinstva ter igralski nagradi. Nagrado Slavka Gruma za najboljše novo nastalo dramsko besedilo je prejela Maja Šorli za besedilo Tega okusa še niste poskusili. Posebno nagrado je žirija dodelila uprizoritvi Gejm v režiji Žige Divjaka in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča ter Maske Ljubljana. Nagrada za mladega dramatika je šla v roke Nine Kuclar Stiković za besedilo Jutri je v sanjah izgledal drugače. Grün-Filipičevo priznanje za dosežke na področju dramaturgije in teatrologije pa je prejel Milan Ramšak Marković.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov