Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Promocija evropskega filma je nastala pod pokroviteljstvom programa Ustvarjalna Evropa in Evropske komisije v sodelovanju z mednarodnim združenjem kinematografov Europa Cinemas.
Noč evropskega filma je pobuda za promocijo evropskega filma, ki je nastala pod pokroviteljstvom programa Ustvarjalna Evropa in Evropske komisije v sodelovanju z mednarodnim združenjem kinematografov Europa Cinemas. Spletni dogodek pri nas, začel se je sinoči ob 19.00, so pripravili v ljubljanskem Kinodvoru v okviru 31. filmskega festivala Liffe.
Noč evropskega filma poteka tretjič. V zadnjih dveh letih se je pobudi pridružilo 54 kinematografov iz 34 držav in predvajali so zelo raznolike filme. Organizatorji so se letos odločili, da še povečajo število sodelujočih. Pobudi se je pridružilo kar 75 kinematografov po Evropi. Aliki Kalagasidu, Kinodvor:
Na letošnji Noči evropskega filma bodo prek spleta – tako kot vse ostalo v okviru Liffa – na ogled Sadeži pozabe.
Film Sadeži pozabe je postal – glede na letošnje dogajanje – še posebej aktualen. Govori namreč o razmahu skrivnostne pandemije, zaradi katere ljudje izgubljajo spomin.
To je grški film, pri katerem pa sta sodelovala tudi slovenska producenta; to lahko navedemo kot zanimivost. Filmi bo sledil pogovor v živo z režiserjem Christosom Nikoujem.
Na zadnjem Festivalu slovenskega filma so bili Sadeži pozabe nagrajeni za najboljšo manjšinsko koprodukcijo; na letošnjem spletnem Liffu, kjer se v tekmovalnem programu Perspektive potegujejo za vodomca za najboljši celovečerni prvenec, so na ogled vse do konca tedna; na rednem sporedu kinodvoran pa bodo na ogled, ko se bodo te spet odprle.
Promocija evropskega filma je nastala pod pokroviteljstvom programa Ustvarjalna Evropa in Evropske komisije v sodelovanju z mednarodnim združenjem kinematografov Europa Cinemas.
Noč evropskega filma je pobuda za promocijo evropskega filma, ki je nastala pod pokroviteljstvom programa Ustvarjalna Evropa in Evropske komisije v sodelovanju z mednarodnim združenjem kinematografov Europa Cinemas. Spletni dogodek pri nas, začel se je sinoči ob 19.00, so pripravili v ljubljanskem Kinodvoru v okviru 31. filmskega festivala Liffe.
Noč evropskega filma poteka tretjič. V zadnjih dveh letih se je pobudi pridružilo 54 kinematografov iz 34 držav in predvajali so zelo raznolike filme. Organizatorji so se letos odločili, da še povečajo število sodelujočih. Pobudi se je pridružilo kar 75 kinematografov po Evropi. Aliki Kalagasidu, Kinodvor:
Na letošnji Noči evropskega filma bodo prek spleta – tako kot vse ostalo v okviru Liffa – na ogled Sadeži pozabe.
Film Sadeži pozabe je postal – glede na letošnje dogajanje – še posebej aktualen. Govori namreč o razmahu skrivnostne pandemije, zaradi katere ljudje izgubljajo spomin.
To je grški film, pri katerem pa sta sodelovala tudi slovenska producenta; to lahko navedemo kot zanimivost. Filmi bo sledil pogovor v živo z režiserjem Christosom Nikoujem.
Na zadnjem Festivalu slovenskega filma so bili Sadeži pozabe nagrajeni za najboljšo manjšinsko koprodukcijo; na letošnjem spletnem Liffu, kjer se v tekmovalnem programu Perspektive potegujejo za vodomca za najboljši celovečerni prvenec, so na ogled vse do konca tedna; na rednem sporedu kinodvoran pa bodo na ogled, ko se bodo te spet odprle.
"Sredi marca sem odšla, kot ponavadi v svojem ritmu samostojne prevajalke, za nekaj tednov na vikend v bližini Umaga. Dva dni pozneje so se zaprle meje, ob vrnitvi domov bi morala v karanteno, najprej 14-, nato 7-dnevno, in tako sem ostala na morju več kot dva meseca in preživela čudovito pomlad, seveda popestreno z dogodki, ki jih je sprožila epidemija oziroma izredne razmere," opisuje v Zapiskih izza meje prevajalka in Sovretova nagrajenka Nives Vidrih svoje preživljanje epidemije na hrvaški strani Istre. Prisluhnete mu lahko nocoj v oddaji Spomini, pisma in potopisi v nedeljo, 21. junija, ob 19.00 na programu Ars.
»Zelo ljuba pesem mi je koroška Kje so tiste stezice. Če bi bila v tem trenutku glasbenik, bi poskušala ustvariti čudovito pesmico Kje je tista kultura, ki je cvetela in se širila v času narodno osvobodilne borbe.« Dr. Zora Konjajev Foto: Grega Žunič
V Ljubljani je leta 1933 nastal znameniti tercet, včasih tudi kvartet sester Stritar, ki je pel na ljubljanskem radiu in na koncertih s plesnim orkestrom Bojana Adamiča. To je bil eden prvih ženskih ansamblov pri nas. Spomine na to obdobje – predvojni Radio in pevsko delovanje sester Stritar obuja najmlajša izmed sestra, 98-letna doktorica Zora Konjajev, pionirka slovenske pediatrije in častna meščanka Ljubljane. Foto: Grega Žunič
Neveljaven email naslov