Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki ta teden ponujajo širok razpon interpretacij verzov našega najslavnejšega pesnika.
Ta veseli dan kulture, neuradni praznik, s katerim vsakega 3. decembra obeležujemo rojstvo Franceta Prešerna bomo letos dočakali v čudnem vzdušju, saj nas kulturne ustanove, ki bi sicer brezplačno odprle svoja vrata, vabijo k virtualni udeležbi. Morda je v tem času literarni program Radia Slovenija še zlasti dragocen – in, če je sicer vse drugače kot doslej, stalnica ostaja – Prešeren. V tem tednu bo namreč radijski program ponudil širok razpon interpretacij njegove poezije.
Če njegove pesmi ob različnih kulturnih praznovanjih pogosto recitirajo sodobni dramski igralci, bo torkov Literarni večer postregel z dragocenostmi iz bogatega radijskega arhiva. Ob 220. obletnici rojstva pesnika, ki je postal naš nacionalni simbol, boste njegove pesmi namreč lahko slišali v izvedbi dramskih igralcev različnih generacij – med drugim Marije Vere in Staneta Severja. Če pa vas zanima, kako zveni Zdravljica, ko jo recitira Tone Pavček, vas vabimo k poslušanju Literarnega nokturna na Prešernov rojstni dan, 3. decembra. Za Ta veseli dan kulture smo namreč iz radijskega arhiva izbrali nekaj Prešernovih pesmi v interpretaciji slovenskih pesnikov.
A zakaj je pravzaprav Prešeren prerasel v nacionalni kult? O tem v eseju »Prešernov kult in namišljeni sindromi« razmišlja izr. prof. Marijan Dović. »Kult oziroma mit nacionalnega pesnika se kaže kot neizprosen tank, ki nonšalantno pregazi tekmece in jih povaljane pusti v blatu,« med drugim meni pisec, ki premišljuje tudi širše implikacije Prešernove kanonizacije, predvsem v povezavi z globoko zakoreninjeno pripovedjo o rojstvu naroda iz duha poezije. Njegov esej lahko ujamete v torkovi oddaji Literarna matineja.
Med kanoniziranimi avtorji slovenske literature pa seveda najdemo tudi sodobnejše ustvarjalce, eden od njih je nedvomno Niko Grafenauer, ki je s svojim intelektualnim, kritiškim, uredniškim, družbeno-političnim delovanjem v temelju zaznamoval slovenski prostor. Ob njegovem osemdesetem jubileju smo mu posvetili ponedeljkov Literarni večer, s katerim se obračamo k dogodkom in osebam iz njegovih ranih in mladih let, in sicer k tistim izmed njih, za katere sam pravi, da so bili zanj formativni.
Prihajajoči teden bosta zaznamovala še dva jubileja. Prav na dan Prešernovega rojstva praznuje tudi slovenski dramski in filmski igralec Janez Škof, ki bo letos dopolnil šestdeset let. V Literarnem nokturnu lahko v sredo slišite njegovo interpretacijo poezije Dylana Thomasa, enega najpomembnejših valižanskih pesnikov dvajsetega stoletja. Pesmi, izpisane s slikovitim metaforičnim jezikom, v katerem zaznavamo sledi simbolizma, je prevedel veliki pesnik in prevajalec Jože Udovič. »Ne stopi krotko v to dobrotno noč«, kot je besede »do not go gentle into that good night« prevedel Udovič, je morda eden izmed bolj slavnih verzov pesnika, ki je umrl pri komaj 39 letih.
Prav dolgo pa ni bilo niti življenje vsestranskega avtorja, erudita in ekscentrika Oscarja Wilda, ki je umrl star 46 let. Ob 120. obletnici njegove smrti se ga v ponedeljkovem Literarnem nokturnu spominjamo s pravljico Sebični velikan o nesebičnosti, odprtosti in sprejemanju. Zgodbo, ki se sprašuje ali bo otroški smeh lahko pregnal mraz iz vrta in velikanovega srca, je poslovenil Ciril Kosmač.
Težka izkušnja vojne združuje življenjski zgodbi dveh pisateljev, katerih deli zaznamujeta nedeljski literarni program. Ko je Velibor Čolić leta 1992 emigriral v Francijo je za sabo je imel eno knjigo, izkušnjo vojne v Bosni in dezerterstvo, pred sabo življenje izgnanca. Objavil je vrsto knjig, med drugim Priročnik za izgnance, kjer je opisal svojo izkušnjo izgnanca, nekoga, ki poskuša živeti v novem svetu in ki opazuje svet okoli sebe z drugačnimi očmi kot domačini. Odlomku, ki pripoveduje o srečanju z Judom Jožefom Kordo lahko prisluhnete v Literarnem nokturnu.
Življenjsko usodo in literarno pot grškega pisatelja Iliasa Venezisa pa sta močno zaznamovali obe svetovni vojni, še bolj pa grško-turška takoj po koncu 1. svetovne vojne. Avtorjevo travmatično izkušnjo prisilnega pohoda in bivanja v turškem delovnem taborišču po porazu Grčije popisuje njegov romaneskni prvenec Številka 31328: knjiga suženjstva. Pretresljiva pripoved ne skuša estetizirati trpljenja, a vendar odpre prostor tudi za subjektivno, poetično in ironično, preberemo v opisu knjige, ki jo je v slovenščino prevedla Lara Unuk, letošnja prejemnica nagrade Radojke Vrančič za mladega prevajalca. Odlomke iz romana je interpretiral Blaž Šef, režijo Literarnega nokturna pa podpisuje Špela Kravogel, ki se je jeseni z radijsko igro Treba bi bilo peljati psa na sprehod uvrstila med štiri finaliste festivala Prix Europa.
Besedila Anje Golob »se vzpostavljajo kot svojevrsten, načrtovan in kontinuiran razvoj eksistencialne tematike, razmerja med družbenim in intimnim ter vloge poezije v današnjem svetu« je Aljaž Koprivnikar zapisal o brezkompromisni pesnici, ki je za svoje pesmi med drugim prejela dve Jenkovi nagradi – in sicer za zbirki Vesa v zgibi (2014) in Didaskalije k dihanju (2016). Kako sama interpretira nekaj pesmi iz obeh zbirk lahko slišite v torkovem Literarnem nokturnu.
Konec tedna bo prinesel tudi nekoliko bolj vedro pripoved. V oddaji Izbrana proza bosta v soboto v glavnih vlogah nastopila podplatar in mali pernati dobrodušnež, kot statisti pa še kemični baron, ploščatke, feropoljski drekci in številne druge živali iz slovenskih gozdov in stanovanj. O njih pripoveduje pisatelj Boris Kolar v razposajeni in malce tudi resnobni zgodbi Medved in črni ptič in v duhoviti persiflaži Faraonske mravlje - obe sta pred kratkim izšli v njegovi kratkoprozni zbirki Trinajst.
Spored literarnih oddaj med 29. 11. in 5. 12.
29. november
14.05 Humoreska tega tedna – Roald Dahl: ob 30. obletnici smrti
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Saša Vuga: Baron z levega brega Idrijce
22.05 Literarni portret – Ilias Venezis: S poti v delovno taborišče
23.50 Literarni nokturno – Velibor Čolić: Priročnik za izgnance30. november
23.50 Literarni nokturno – Oscar Wilde: Sebični velikan1. december
21.00 Literarni večer – Interpretacije pesmi Franceta Prešerna v času
23.50 Literarni nokturno – Anja Golob: izbor pesmi iz zbirk Vesa v zgibi in Didaskalije k dihanju2. december
11.05 Literarna matineja – Marijan Dović: Prešernov kult in namišljeni sindromi
23.50 Literarni nokturno – Dylan Thomas: Pesmi – ob. 60. jubileju dramskega igralca Janeza Škofa3. december
23.50 Literarni nokturno – France Prešeren: ob 220. obletnici rojstva (v interpretaciji slovenskih pesnikov)4. december
23.50 Literarni nokturno – Milan Jesih: Osemvrstičnice5. december
18.00 Izbrana proza – Boris Kolar: Medved in črni ptič ... da o Faraonskih mravljah niti ne govorimo
23.50 Literarni nokturno – Niko Kuret: Miklavžev obisk
Vrhunci literature v zvočni obliki ta teden ponujajo širok razpon interpretacij verzov našega najslavnejšega pesnika.
Ta veseli dan kulture, neuradni praznik, s katerim vsakega 3. decembra obeležujemo rojstvo Franceta Prešerna bomo letos dočakali v čudnem vzdušju, saj nas kulturne ustanove, ki bi sicer brezplačno odprle svoja vrata, vabijo k virtualni udeležbi. Morda je v tem času literarni program Radia Slovenija še zlasti dragocen – in, če je sicer vse drugače kot doslej, stalnica ostaja – Prešeren. V tem tednu bo namreč radijski program ponudil širok razpon interpretacij njegove poezije.
Če njegove pesmi ob različnih kulturnih praznovanjih pogosto recitirajo sodobni dramski igralci, bo torkov Literarni večer postregel z dragocenostmi iz bogatega radijskega arhiva. Ob 220. obletnici rojstva pesnika, ki je postal naš nacionalni simbol, boste njegove pesmi namreč lahko slišali v izvedbi dramskih igralcev različnih generacij – med drugim Marije Vere in Staneta Severja. Če pa vas zanima, kako zveni Zdravljica, ko jo recitira Tone Pavček, vas vabimo k poslušanju Literarnega nokturna na Prešernov rojstni dan, 3. decembra. Za Ta veseli dan kulture smo namreč iz radijskega arhiva izbrali nekaj Prešernovih pesmi v interpretaciji slovenskih pesnikov.
A zakaj je pravzaprav Prešeren prerasel v nacionalni kult? O tem v eseju »Prešernov kult in namišljeni sindromi« razmišlja izr. prof. Marijan Dović. »Kult oziroma mit nacionalnega pesnika se kaže kot neizprosen tank, ki nonšalantno pregazi tekmece in jih povaljane pusti v blatu,« med drugim meni pisec, ki premišljuje tudi širše implikacije Prešernove kanonizacije, predvsem v povezavi z globoko zakoreninjeno pripovedjo o rojstvu naroda iz duha poezije. Njegov esej lahko ujamete v torkovi oddaji Literarna matineja.
Med kanoniziranimi avtorji slovenske literature pa seveda najdemo tudi sodobnejše ustvarjalce, eden od njih je nedvomno Niko Grafenauer, ki je s svojim intelektualnim, kritiškim, uredniškim, družbeno-političnim delovanjem v temelju zaznamoval slovenski prostor. Ob njegovem osemdesetem jubileju smo mu posvetili ponedeljkov Literarni večer, s katerim se obračamo k dogodkom in osebam iz njegovih ranih in mladih let, in sicer k tistim izmed njih, za katere sam pravi, da so bili zanj formativni.
Prihajajoči teden bosta zaznamovala še dva jubileja. Prav na dan Prešernovega rojstva praznuje tudi slovenski dramski in filmski igralec Janez Škof, ki bo letos dopolnil šestdeset let. V Literarnem nokturnu lahko v sredo slišite njegovo interpretacijo poezije Dylana Thomasa, enega najpomembnejših valižanskih pesnikov dvajsetega stoletja. Pesmi, izpisane s slikovitim metaforičnim jezikom, v katerem zaznavamo sledi simbolizma, je prevedel veliki pesnik in prevajalec Jože Udovič. »Ne stopi krotko v to dobrotno noč«, kot je besede »do not go gentle into that good night« prevedel Udovič, je morda eden izmed bolj slavnih verzov pesnika, ki je umrl pri komaj 39 letih.
Prav dolgo pa ni bilo niti življenje vsestranskega avtorja, erudita in ekscentrika Oscarja Wilda, ki je umrl star 46 let. Ob 120. obletnici njegove smrti se ga v ponedeljkovem Literarnem nokturnu spominjamo s pravljico Sebični velikan o nesebičnosti, odprtosti in sprejemanju. Zgodbo, ki se sprašuje ali bo otroški smeh lahko pregnal mraz iz vrta in velikanovega srca, je poslovenil Ciril Kosmač.
Težka izkušnja vojne združuje življenjski zgodbi dveh pisateljev, katerih deli zaznamujeta nedeljski literarni program. Ko je Velibor Čolić leta 1992 emigriral v Francijo je za sabo je imel eno knjigo, izkušnjo vojne v Bosni in dezerterstvo, pred sabo življenje izgnanca. Objavil je vrsto knjig, med drugim Priročnik za izgnance, kjer je opisal svojo izkušnjo izgnanca, nekoga, ki poskuša živeti v novem svetu in ki opazuje svet okoli sebe z drugačnimi očmi kot domačini. Odlomku, ki pripoveduje o srečanju z Judom Jožefom Kordo lahko prisluhnete v Literarnem nokturnu.
Življenjsko usodo in literarno pot grškega pisatelja Iliasa Venezisa pa sta močno zaznamovali obe svetovni vojni, še bolj pa grško-turška takoj po koncu 1. svetovne vojne. Avtorjevo travmatično izkušnjo prisilnega pohoda in bivanja v turškem delovnem taborišču po porazu Grčije popisuje njegov romaneskni prvenec Številka 31328: knjiga suženjstva. Pretresljiva pripoved ne skuša estetizirati trpljenja, a vendar odpre prostor tudi za subjektivno, poetično in ironično, preberemo v opisu knjige, ki jo je v slovenščino prevedla Lara Unuk, letošnja prejemnica nagrade Radojke Vrančič za mladega prevajalca. Odlomke iz romana je interpretiral Blaž Šef, režijo Literarnega nokturna pa podpisuje Špela Kravogel, ki se je jeseni z radijsko igro Treba bi bilo peljati psa na sprehod uvrstila med štiri finaliste festivala Prix Europa.
Besedila Anje Golob »se vzpostavljajo kot svojevrsten, načrtovan in kontinuiran razvoj eksistencialne tematike, razmerja med družbenim in intimnim ter vloge poezije v današnjem svetu« je Aljaž Koprivnikar zapisal o brezkompromisni pesnici, ki je za svoje pesmi med drugim prejela dve Jenkovi nagradi – in sicer za zbirki Vesa v zgibi (2014) in Didaskalije k dihanju (2016). Kako sama interpretira nekaj pesmi iz obeh zbirk lahko slišite v torkovem Literarnem nokturnu.
Konec tedna bo prinesel tudi nekoliko bolj vedro pripoved. V oddaji Izbrana proza bosta v soboto v glavnih vlogah nastopila podplatar in mali pernati dobrodušnež, kot statisti pa še kemični baron, ploščatke, feropoljski drekci in številne druge živali iz slovenskih gozdov in stanovanj. O njih pripoveduje pisatelj Boris Kolar v razposajeni in malce tudi resnobni zgodbi Medved in črni ptič in v duhoviti persiflaži Faraonske mravlje - obe sta pred kratkim izšli v njegovi kratkoprozni zbirki Trinajst.
Spored literarnih oddaj med 29. 11. in 5. 12.
29. november
14.05 Humoreska tega tedna – Roald Dahl: ob 30. obletnici smrti
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Saša Vuga: Baron z levega brega Idrijce
22.05 Literarni portret – Ilias Venezis: S poti v delovno taborišče
23.50 Literarni nokturno – Velibor Čolić: Priročnik za izgnance30. november
23.50 Literarni nokturno – Oscar Wilde: Sebični velikan1. december
21.00 Literarni večer – Interpretacije pesmi Franceta Prešerna v času
23.50 Literarni nokturno – Anja Golob: izbor pesmi iz zbirk Vesa v zgibi in Didaskalije k dihanju2. december
11.05 Literarna matineja – Marijan Dović: Prešernov kult in namišljeni sindromi
23.50 Literarni nokturno – Dylan Thomas: Pesmi – ob. 60. jubileju dramskega igralca Janeza Škofa3. december
23.50 Literarni nokturno – France Prešeren: ob 220. obletnici rojstva (v interpretaciji slovenskih pesnikov)4. december
23.50 Literarni nokturno – Milan Jesih: Osemvrstičnice5. december
18.00 Izbrana proza – Boris Kolar: Medved in črni ptič ... da o Faraonskih mravljah niti ne govorimo
23.50 Literarni nokturno – Niko Kuret: Miklavžev obisk
Počastitev prejemnikov najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke za leto 2022. Prejemnika velike Prešernove nagrade sta klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Nagrado Prešernovega sklada leta 2022 pa prejmejo naslednji ustvarjalci: pesnica in pisateljica Anja Štefan za literarno ustvarjalnost v zadnjih treh letih, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica, dramska igralka Jette Ostan Vejrup za več premiernih vlog v zadnjih treh letih, skladatelj Damijan Močnik za ustvarjalni opus vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe v zadnjih treh letih, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt za vlogo Amelie v Verdijevem Simonu Boccanegri in vlogo Marguerite v Gounodovem Faustu, slikar Dušan Kirbiš za razstavo O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj, režiserka ter avtorica animiranih filmov Špela Čadež za režijo animiranega filma Steakhouse. Režiserka proslave ob slovenskem kulturnem prazniku je Katja Pegan.
Na predvečer kulturnega praznika bodo v Cankarjevem domu počastili prejemnike najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke. Prejemnika velike Prešernove nagrade sta tokrat klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Nagrado Prešernovega sklada leta 2022 pa prejmejo naslednji ustvarjalci: pesnica in pisateljica Anja Štefan za literarno ustvarjalnost v zadnjih treh letih, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica, dramska igralka Jette Ostan Vejrup za več premiernih vlog v zadnjih treh letih, skladatelj Damijan Močnik za ustvarjalni opus vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe v zadnjih treh letih, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt za vlogo Amelie v Verdijevem Simonu Boccanegri in vlogo Marguerite v Gounodovem Faustu, slikar Dušan Kirbiš za razstavo O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj, režiserka ter avtorica animiranih filmov Špela Čadež za režijo animiranega filma Steakhouse.
Na predvečer kulturnega praznika bodo v Cankarjevem domu počastili prejemnike najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke. Prejemnika velike Prešernove nagrade sta tokrat klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Nagrado Prešernovega sklada leta 2022 pa prejmejo naslednji ustvarjalci: pesnica in pisateljica Anja Štefan za literarno ustvarjalnost v zadnjih treh letih, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica, dramska igralka Jette Ostan Vejrup za več premiernih vlog v zadnjih treh letih, skladatelj Damijan Močnik za ustvarjalni opus vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe v zadnjih treh letih, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt za vlogo Amelie v Verdijevem Simonu Boccanegri in vlogo Marguerite v Gounodovem Faustu, slikar Dušan Kirbiš za razstavo O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj, režiserka ter avtorica animiranih filmov Špela Čadež za režijo animiranega filma Steakhouse.
Kultura pomeni pojem, ki opisuje tkanje občih človeških doživetij, načina življenja, vrednot in simbolov posameznika v odnosu do narave, okolja, drugega bitja in skupnosti. Slovenska kultura, dobrina, katere izročilo obhajamo, v pletivu skupnosti izraža celostno oblikovani narodni značaj, razumevanje sveta in ravnanj. Slovenci lastno državo dojemamo kot tujca, do katerega smo nezaupljivi, podcenjujoči, kot tujca, ki ga je dobro izrabiti oziroma ogoljufati. Politično kulturo zaupamo lastni nevidnosti, ki je udejanjan strah pred posledicami namišljenih sankcij vsemogočnega, tujega velikega drugega, ter kot tesnobna stiska vznemirja življenju lastne občutke v varno strašilo groze pred vsakodnevnimi pritiski, ki posledično vodijo do izbranega izginotja. Neopazen najlaže preživiš, zato dvig glave bližnjega pomeni lastno izpostavljanje in vznik zavisti do njegovega morebitnega uspeha. Slovenski značaj tako najraje časti nabirek tujega perja, s katerim se lahko varno okiti, in podcenjuje vse, kar izhaja iz vztrajnega dela naprednih posameznikov lastnega naroda. Zato zmore zgolj pomilovati smrtne skorje svoje dediščine in zanemarja vztrajnost glasnikov sedanjosti življenja. Po tisoče korakih smo tako še vedno tam, kjer smo bili. Na začetku. V negibni točki časa, iz katere umrli živim ljubeče oznanjajo, da je življenje veliko več kot zgolj obstajati, da je čudež, ki zahteva užitje biti in vsega igrivega v iskreni, zaupljivi neposrednosti odnosa z drugim. Da stremeti za lepoto, ki jo vsak od nas nosi v sebi, naseljuje prav ta prostor biti tu, kjer ni ničesar, česar živi nimamo in razblinja slepoto za sveto. Pri tem opominja, da kar nam uhaja z jezika, izvira v notranjosti in zrcali neponarejeno podobo pobeglega jeziku in misli. Da je ob odprtem srcu vse okoli nas, živeče in neživo, vselej dosegljivo, izrazno pristno, vredno posvečene nege in časa.
Društvo Asociacija - društvo nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture je v zadnjih dveh letih postalo znano zaradi opozarjanja na status kulturnega sektorja, o katerem pred krizo nismo govorili. Vsaj ne na tak način. Danes smo priča spremembam, političnim in ekonomskim, ki nevladnike in samozaposlene pehajo v nezavidljiv položaj. Kakšen je zanje kulturni praznik, premišljuje strokovna sodelavka društva Polona Torkar.
V Narodni galeriji v Ljubljani je od danes na ogled razstava del Metke Krašovec, h kateri pa so pristopili na malo drugačen način – pripravil jo je namreč karizmatični igralec Radko Polič - Rac. Razstava prinaša izbor del iz donacije Metke Krašovec Narodni galeriji leta 2016, osredotočili so se na njena manj znana dela. Metka Krašovec se je sicer v širši spomin zasidrala predvsem z dvema cikloma – zgodnjimi rdečimi podobami arhitektur in pa poznejšimi veliki slikami v modrino potopljenih angleskih obrazov. V Narodni galeriji pa so na ogled predvsem njene risbe iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, pove direktorica galerije dr. Barbara Jaki. Prav te so bile najbolj blizu pesniku Tomažu Šalamunu, ki je bil njen življenjski in ustvarjalni sopotnik. Ustvarjalni dialog vzpostavlja tudi razstava, saj so likovna dela pospremili s Šalamunovimi pesmimi. Oboje je izbral Radko Polič Rac, ki so ga povabili zaradi zapisa v avtobiografiji, kjer opisuje pripravo nastopa ob pesnikovi sedemdesetletnici. 42 risb in eno sliko spremljajo tudi posnetki Poličevih interpretacij Šalamunovih pesmi, pesmi in risbe pa je izbral neodvisno od naslovov in časa nastanka. Čeprav slik in risb Metke Krašovec morda v Narodni galeriji ne bi pričakovali, je ta donacija za njih neprecenljivo darilo, pa tudi velika odgovornost, še pove Barbara Jaki ob razstavi, ki bo do 8. maja kaljedoskopsko prepletala delo treh sijajnih umetnikov.
Mednarodni dan spomina na holokavst ob 77. obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz je dan, ko svet za hip zastane in zajame sapo. V koncentracijsko taborišče Auschwitz je bilo odpeljanih vsaj 3.082 ljudi iz Slovenije. Kraj smrti je izstopal po tem, da so taboriščnike fotografirali, pojasnjujejo v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani, kjer so pripravili razstavo Fotografije iz Auschwitza – zgodbe s fotografij slovenskih taboriščnikov poslanih leta 1942.
"Naše poslanstvo je oživljanje zgodovinskih knjig za otroke", piše na spletni strani velikega ameriškega poznavalca pravljic Jacka Zipesa. Po predstavitvi pred dnevi v New Jerseyju so zdaj še v Minneapolisu, kjer Zipes živi kot upokojeni častni profesor Univerze v Minnesoti, predstavili knjigo, ki velja za kultno delo književnosti za otroke. A dunajski Jud Felix Salten je Bambija kot prispodobo življenja manjšine napisal za odrasle in z drugačnim sporočilom, kot ga svet pozna v priredbi Walta Disneyja. Novi prevod Jacka Zipesa je zvest izvirniku, knjiga ima zato tudi naslov "Izvirni Bambi – Zgodbe o življenju v gozdu". Knjigo, ki jo Zipes razume kot nekakšno slutnjo holokavsta, žrtev katerega se spominjamo 27. januarja, je ilustrirala slovenska umetnica Alenka Sottler. Poseben podvig je, ko Američanom, prepojenim z Disneyjevimi podobami, ob stoletnici izida izvirnega Bambija, poveste, da so živeli v zmoti. Nekateri bodo sicer dejali, da je izidu botrovalo predvsem dejstvo, da so avtorske pravice družbe Disney izzvenele in je Bambi z letošnjim januarjem v ZDA vstopil v javno domeno. Ampak Jacku Zipesu so že pred časom ponujali projekt, ki ga je sprva zavračal, nato pa se je poglobil vanj, spoznal ozadje in zaradi tega dojel izziv. Angleški prevod Whittakerja Chambersa iz leta 1928 ni upošteval vseh ravni jezika, v katerem je Felix Salten leta 1923 napisal Bambija, Walt Disney pa je iz zgodbe povlekel le eno razsežnost, namreč gozd in živalski svet. S tem je sicer pozornost rodov otrok usmeril na naravo, a obenem zamolčal pomembno sporočilo, ki zadeva človeško družbo. Jack Zipes meni, da je šlo pri adaptaciji, na podlagi katere so nastali Disneyjeve knjige in film za otroke, nekaj narobe: "Pravzaprav je zastrupil izvirnik. Seveda ga je mogoče interpretirati na različne načine. Mislim pa, da gre za zgodbo o manjšinah. Ni tako bistveno, ali je to judovska, afroameriška ali katera druga skupina, predvsem je pomembno spoznanje, kako težko je živeti v svetu, v katerega si se rodil za to, da te bodo ubili. Če se posameznik ne prilagodi in se zlije z družbo, lahko postane žrtev in tvega smrt. Živimo namreč v svetu, v katerem človeških življenj ne jemljemo resno." Zipes meni, da je Bambi Felix Salten sam. Salten – njegovo pravo ime je Siegmund Salzmann – je spremenil ime, kot Jud iz revne družine, je bil tarča okolice, izobraževal se je sam, kasneje pod mentorstvom vidnih avstrijskih intelektualcev judovskega rodu tistega časa, recimo Alfreda Schnitzlerja, pa Huga von Hofmanstahla in drugih iz kroga Karla Kraussa v kavarni Griensteidl na Dunaju. Kljub odrekanju identitete po eni strani, je podpiral sionistični krog Theodorja Hertzla, postal vplivni novinar, urednik, gledališki kritik, avtor in za nekaj časa predsednik avstrijskega PEN-a. A njegov vzpon je predvsem zasluga nadarjenosti in pa osebnih znanstev z visokim plemstvom, kjer je pomagal urejati kočljiva vprašanja ljubezenskih razmerij njegovih vidnih predstavnikov. Te zveze so mu pomagale zapustiti Avstrijo po priključitvi k Tretjemu Reichu, zatekel se je v Švico, kjer je leta 1945 umrl reven, sam in skorajda pozabljen. Črto učenja, mentorstva, vzpona in osamljenosti lahko sledimo tudi v Bambiju. Anne Savalese, urednica pri založbi Princeton University Press, pravi, da je bil že čas za novi prevod: "Mislim, da je Jack preprosto hotel bralcem predstaviti roman sam. Prav kombinacija novega prevoda in čudovitih ilustracij pa sta izdaji dala dodano vrednost. Zelo prijetno me je zato presenetila velika medijska pozornost. " Izstopajo namreč tudi ilustracije Alenke Sottler, med drugim Levstikove nagrajenke, ki pravi: "Generiram množico abstraktnih slik, v kateri zagledam prizore iz knjige. Popolnoma odprta sem na to intuitivno stran. Najprej zelo dobro preučim besedilo in nato iščem nekaj, kar bi bilo nenavadno, posebno, kar ne bi spadalo v kliše. Prav ta črno-bela interpretacija je dala temu besedilu nekoliko bolj žalosten, molovski odtenek. Ne več, da je vse ljubko in krasno, ampak da ima zgodba v ozadju temne tone. " Poti do tako ugledne založbe ne utira le znanstvo z Jackom Zipesom, ki je navdušen nad Slovenijo in je nekajkrat predaval v Ljubljani, ampak zahteva veliko truda, priporočil in dokazil. "Moram reči, da je to projekt, kakršnega si ilustrator morda želi celo življenje, pa ne pride do njega. Imela sem to čast, da sem ga dobila, in to se mi zdi na nek način krona moje kariere, da sem dejansko del nekega razkritja. ", še pravi Alenka Sottler, katere ilustracije ne le, da razkrivajo, ampak so same pravo odkritje.
Neveljaven email naslov