Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Umetnika Mark Požlep in Maxim Berthou opisujeta svojo avanturo po Misisipiju.
Za galerije je v tem času izziv, kako umetniška dela predstaviti na spletu. Še najbolj pogost je način, ki reproducira prostorske galerijsko postavitev – npr. z virtualnim sprehodom, ali predstavitvenim videom – posnetim vodenim ogledom. Pa vendar, kako pozabiti klasično razstavno logiko? Zasnovati povsem drugačen in spletnemu mediju prilagojen koncept?
V Galeriji Gallery v Ljubljani so v svojih prostorih načrtovali predstavitev dveh umetnikov: Marka Požlepa in Francoza Maxima Berthouja. Lani sta se z majhnim parnikom odpravila na potovanje po reki Misisipi v želji, da bi raziskala sodobno ameriško družbo. Pogled v njun konceptualni, raziskovalno umetniški projekt Southwind (južni veter) pa zdaj ponuja posebna spletna razstava.
Rojenemu v Jugoslaviji v socializmu, leta '81, mi je bila romantizirana podoba Amerike vžigosana. Pod prste sem dobil zgodbe Huckleberryja Finna in Toma Sawjerja, iz zvočnikov pa so se drli Dylan, Young, Rolingi in Zeppelini. S kokakolo. S prvimi stripi, Zagorjem, Komandantom Markom in kasneje Mister No-jem, vsi so se borili za višje cilje in zmagovalno izginjali v sončnih zahodih. Seveda so se vse te podobe sčasoma spremenile, zbledele so ali pa dobile nove barve, oblike in pomene, a ko sva začela z Maxom razmišljati o plovbi po Misisipiju, so vsi ti liki spet oživeli in se pomešali v otroški koktejl emocij in evforije.
Tako se bere delček prologa na spletni razstavi o projektu Southwind. Po dveh letih priprav sta umetnika Maxim Berthou in Mark Požlep odrinila na poldrugi mesec dolgo dogodivščino s šestmetrskim parnikom na lopatna kolesa.
Na podlagi videoposnetkov, intervjujev, fotografij in raznih zapiskov želita umetnika izdelati umetniško knjigo, dokumentarni performans in kinematografski esej. Razstava v Galeriji Gallery je tako vmesna etapa, pogled v projekt v nastajanju. Ker so se morali odpovedati fizični predstavitvi, je prišel na dan spletni koncept, ki se je, kot pravi Mark Požlep, izkazal za še boljšega. Gre namreč za dnevniške zapise, ki nastajajo sproti, torej kot bi spremljali dejansko potovanje. Umetniški vodja Galerije Gallery, Viktor Bernik pove, da je to letos že njihov tretji spletni razstavni projekt.
Umetnika Mark Požlep in Maxim Berthou opisujeta svojo avanturo po Misisipiju.
Za galerije je v tem času izziv, kako umetniška dela predstaviti na spletu. Še najbolj pogost je način, ki reproducira prostorske galerijsko postavitev – npr. z virtualnim sprehodom, ali predstavitvenim videom – posnetim vodenim ogledom. Pa vendar, kako pozabiti klasično razstavno logiko? Zasnovati povsem drugačen in spletnemu mediju prilagojen koncept?
V Galeriji Gallery v Ljubljani so v svojih prostorih načrtovali predstavitev dveh umetnikov: Marka Požlepa in Francoza Maxima Berthouja. Lani sta se z majhnim parnikom odpravila na potovanje po reki Misisipi v želji, da bi raziskala sodobno ameriško družbo. Pogled v njun konceptualni, raziskovalno umetniški projekt Southwind (južni veter) pa zdaj ponuja posebna spletna razstava.
Rojenemu v Jugoslaviji v socializmu, leta '81, mi je bila romantizirana podoba Amerike vžigosana. Pod prste sem dobil zgodbe Huckleberryja Finna in Toma Sawjerja, iz zvočnikov pa so se drli Dylan, Young, Rolingi in Zeppelini. S kokakolo. S prvimi stripi, Zagorjem, Komandantom Markom in kasneje Mister No-jem, vsi so se borili za višje cilje in zmagovalno izginjali v sončnih zahodih. Seveda so se vse te podobe sčasoma spremenile, zbledele so ali pa dobile nove barve, oblike in pomene, a ko sva začela z Maxom razmišljati o plovbi po Misisipiju, so vsi ti liki spet oživeli in se pomešali v otroški koktejl emocij in evforije.
Tako se bere delček prologa na spletni razstavi o projektu Southwind. Po dveh letih priprav sta umetnika Maxim Berthou in Mark Požlep odrinila na poldrugi mesec dolgo dogodivščino s šestmetrskim parnikom na lopatna kolesa.
Na podlagi videoposnetkov, intervjujev, fotografij in raznih zapiskov želita umetnika izdelati umetniško knjigo, dokumentarni performans in kinematografski esej. Razstava v Galeriji Gallery je tako vmesna etapa, pogled v projekt v nastajanju. Ker so se morali odpovedati fizični predstavitvi, je prišel na dan spletni koncept, ki se je, kot pravi Mark Požlep, izkazal za še boljšega. Gre namreč za dnevniške zapise, ki nastajajo sproti, torej kot bi spremljali dejansko potovanje. Umetniški vodja Galerije Gallery, Viktor Bernik pove, da je to letos že njihov tretji spletni razstavni projekt.
V ponedeljek zjutraj je filmofile in drugo javnost po vsem svetu presenetila novica, da je oskarja za najboljši film prejel film, ki so mu napovedovali najmanj možnosti.
Vsebine Programa Ars
"Film resničnost lovi neodvisno od volje samega avtorja. Film je hočeš nočeš življenje". To je misel Piera Paola Pasolinija in nocoj se v Slovenski kinoteki v Ljubljani s projekcijo filma Mama Rim iz leta 1962 začenja retrospektiva njegovih filmov. Italijanski pesnik, pisatelj, dramatik in pozneje v življenju še filmski režiser je od leta 1961 do 1975, ko je umrl v še danes nepojasnjenem napadu, posnel 13 celovečercev. In prav vse filme Piera Paola Pasolinija bomo videli na kinotečni retrospektivi, ki bo potekala v Kinoteki vse do 8. maja. Retrospektiva na veliko kinotečno platno prihaja ob stoletnici Pasolinijevega rojstva; ta je bila 5. marca. Njegove filme bodo predvajali s 35 milimetrskih kopij. V Dvorani Silvana Furlana bodo odprli razstavo fotografij, med njimi tudi njegovega osnovnošolskega spričevala, saj je del mladosti preživel v Sloveniji, v Idriji; izdali pa bodo še prevod izbora njegovih filmskih esejev z naslovom Heretični empirizem. Potem ko se je uveljavil kot pesnik, pisatelj in angažirani intelektualec, se je Pier Paolo Pasolini v 60. letih prejšnjega stoletja posvetil filmom in posnel številne brezčasne klasike vse od Beračev do svojega zadnjega kontroverznega dela Salo ali 120 Sodome. Njegove premiere ni dočakal, saj je, še preden je film prišel v kino, podlegel brutalnemu napadu. Pasolini je sam dejal, da smrt za ustvarjalca tako kot montaža za film.
Vsebine Programa Ars
Minula oskarjevska noč je bila za ženske v filmu zgodovinska: Jane Campion je za svoj film Moč psa kot tretja režiserka dobila oskarja za najboljšo režijo, film CODA režiserke Sian Heder je dobil glavno nagrado – oskarja za najboljši film in oskarja za najboljšo priredbo scenarija, Ariana DeBose je za svoj nastop v Zgodbi z zahodne strani kot prva ne-bela kvirovska igralka dobila oskarja za najboljšo stransko vlogo, Billie Eilish je oskarjevka postala pri rosnih 20 letih za najboljšo izvirno filmsko glasbo, kostumografinja Jenny Beavan pa je to za svoj prispevek h Krueli postala že tretjič. Dosežke ustvarjalk je sicer zasenčilo moško nasilje, ali, kot so zapisali pri britanskem časniku The Guardian: "Če Jane Campion kot tretja režiserka dobi oskarja za najboljšo režijo, ampak Will Smith oklofuta Chrisa Rocka, se je to sploh zgodilo?" Več, Tina Poglajen. Novozelandka Jane Campion je prva ženska, ki je bila za oskarja za najboljšo režijo nominirana dvakrat – prvič za film Klavir iz leta 1993. Moč psa, dekonstrukcija mita o "pravih moških", kavbojih, je bil s kar 12 nominacijami sicer favorit letošnje podelitve. "Zelo sem ponosna, da sem nocoj dobila nagrado in da sem še ena režiserka, ki ji bodo sledile četrta, peta, šesta, sedma, osma. Zelo me veseli, da napredujemo hitreje. To smo potrebovali, enakost je pomembna." je povedala nagrajenka. Nepričakovani zmagovalec letošnjih oskarjev je CODA, neodvisna družinska drama z za Hollywood precej skromnim desetmilijonskim proračunom, o najstnici, ki živi v družini gluhih in sanja o karieri v glasbi. V filmu nastopajo gluhonemi igralci in igralke, vključno s Troyem Kotsurjem, ki je dobil oskarja za najboljšo stransko vlogo. Režiserka, Sian Heder: "Režiserka sem postala, ker sem videla to početi Jane Campion in druge režiserke. Upam, da bodo mlade ženske, ki si to želijo, videle mene; in da me bodo videli tudi neodvisni filmarji, ki se borijo, da bi lahko snemali. To je velik trenutek tudi za neodvisne filme. " Na neenak položaj spolov v filmski industriji je opozorila tudi komičarka Amy Schumer, ki je skupaj z Wando Sykes in Regino Hall povezovala letošnjo prireditev: "Akademija je letos najela tri ženske, ker je to še vedno ceneje, kot da bi najeli enega moškega, " je dejala.
Neveljaven email naslov