Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Umetnika Mark Požlep in Maxim Berthou opisujeta svojo avanturo po Misisipiju.
Za galerije je v tem času izziv, kako umetniška dela predstaviti na spletu. Še najbolj pogost je način, ki reproducira prostorske galerijsko postavitev – npr. z virtualnim sprehodom, ali predstavitvenim videom – posnetim vodenim ogledom. Pa vendar, kako pozabiti klasično razstavno logiko? Zasnovati povsem drugačen in spletnemu mediju prilagojen koncept?
V Galeriji Gallery v Ljubljani so v svojih prostorih načrtovali predstavitev dveh umetnikov: Marka Požlepa in Francoza Maxima Berthouja. Lani sta se z majhnim parnikom odpravila na potovanje po reki Misisipi v želji, da bi raziskala sodobno ameriško družbo. Pogled v njun konceptualni, raziskovalno umetniški projekt Southwind (južni veter) pa zdaj ponuja posebna spletna razstava.
Rojenemu v Jugoslaviji v socializmu, leta '81, mi je bila romantizirana podoba Amerike vžigosana. Pod prste sem dobil zgodbe Huckleberryja Finna in Toma Sawjerja, iz zvočnikov pa so se drli Dylan, Young, Rolingi in Zeppelini. S kokakolo. S prvimi stripi, Zagorjem, Komandantom Markom in kasneje Mister No-jem, vsi so se borili za višje cilje in zmagovalno izginjali v sončnih zahodih. Seveda so se vse te podobe sčasoma spremenile, zbledele so ali pa dobile nove barve, oblike in pomene, a ko sva začela z Maxom razmišljati o plovbi po Misisipiju, so vsi ti liki spet oživeli in se pomešali v otroški koktejl emocij in evforije.
Tako se bere delček prologa na spletni razstavi o projektu Southwind. Po dveh letih priprav sta umetnika Maxim Berthou in Mark Požlep odrinila na poldrugi mesec dolgo dogodivščino s šestmetrskim parnikom na lopatna kolesa.
Na podlagi videoposnetkov, intervjujev, fotografij in raznih zapiskov želita umetnika izdelati umetniško knjigo, dokumentarni performans in kinematografski esej. Razstava v Galeriji Gallery je tako vmesna etapa, pogled v projekt v nastajanju. Ker so se morali odpovedati fizični predstavitvi, je prišel na dan spletni koncept, ki se je, kot pravi Mark Požlep, izkazal za še boljšega. Gre namreč za dnevniške zapise, ki nastajajo sproti, torej kot bi spremljali dejansko potovanje. Umetniški vodja Galerije Gallery, Viktor Bernik pove, da je to letos že njihov tretji spletni razstavni projekt.
Umetnika Mark Požlep in Maxim Berthou opisujeta svojo avanturo po Misisipiju.
Za galerije je v tem času izziv, kako umetniška dela predstaviti na spletu. Še najbolj pogost je način, ki reproducira prostorske galerijsko postavitev – npr. z virtualnim sprehodom, ali predstavitvenim videom – posnetim vodenim ogledom. Pa vendar, kako pozabiti klasično razstavno logiko? Zasnovati povsem drugačen in spletnemu mediju prilagojen koncept?
V Galeriji Gallery v Ljubljani so v svojih prostorih načrtovali predstavitev dveh umetnikov: Marka Požlepa in Francoza Maxima Berthouja. Lani sta se z majhnim parnikom odpravila na potovanje po reki Misisipi v želji, da bi raziskala sodobno ameriško družbo. Pogled v njun konceptualni, raziskovalno umetniški projekt Southwind (južni veter) pa zdaj ponuja posebna spletna razstava.
Rojenemu v Jugoslaviji v socializmu, leta '81, mi je bila romantizirana podoba Amerike vžigosana. Pod prste sem dobil zgodbe Huckleberryja Finna in Toma Sawjerja, iz zvočnikov pa so se drli Dylan, Young, Rolingi in Zeppelini. S kokakolo. S prvimi stripi, Zagorjem, Komandantom Markom in kasneje Mister No-jem, vsi so se borili za višje cilje in zmagovalno izginjali v sončnih zahodih. Seveda so se vse te podobe sčasoma spremenile, zbledele so ali pa dobile nove barve, oblike in pomene, a ko sva začela z Maxom razmišljati o plovbi po Misisipiju, so vsi ti liki spet oživeli in se pomešali v otroški koktejl emocij in evforije.
Tako se bere delček prologa na spletni razstavi o projektu Southwind. Po dveh letih priprav sta umetnika Maxim Berthou in Mark Požlep odrinila na poldrugi mesec dolgo dogodivščino s šestmetrskim parnikom na lopatna kolesa.
Na podlagi videoposnetkov, intervjujev, fotografij in raznih zapiskov želita umetnika izdelati umetniško knjigo, dokumentarni performans in kinematografski esej. Razstava v Galeriji Gallery je tako vmesna etapa, pogled v projekt v nastajanju. Ker so se morali odpovedati fizični predstavitvi, je prišel na dan spletni koncept, ki se je, kot pravi Mark Požlep, izkazal za še boljšega. Gre namreč za dnevniške zapise, ki nastajajo sproti, torej kot bi spremljali dejansko potovanje. Umetniški vodja Galerije Gallery, Viktor Bernik pove, da je to letos že njihov tretji spletni razstavni projekt.
Nevladne organizacije na področju kulture so z velikim pričakovanjem pa tudi strahom čakale na rezultate programskega razpisa, na podlagi katerega bi lahko gradile prihodnje štiriletno delo. Čeprav vsi rezultati še niso javno objavljeni, že odmeva odločitev Ministrstva za kulturo, ki zavodom in društvom, ki so se v preteklosti izkazali s svojim delom, ni dodelilo sredstev. Med njimi so tudi prejemniki osrednjih nagrad. Iz financiranja so med drugim izpadli Zavod Maska, Mesto žensk, Delak center, Gledališče Glej, Zavod Emanat in Nomad Dance Academy Slovenija. Čeprav je bil Zavod Maska s predstavo Gejm veliki zmagovalec Borštnikovega srečanja, to ni pripomoglo k temu, da bi mu Ministrstvo za kulturo odobrilo sredstva. Na Ministrstvu za kulturo so v pisnem odzivu zapisali, da je največje število financiranih programov enako kot v prejšnjem obdobju. Sredstva na področju uprizoritvenih umetnosti so v programskem razpisu povišali za dobrih 25 odstotkov, kar je 240 tisoč evrov. Vloge je ocenila strokovna komisija, minister pa da nima pravice posegati v njeno avtonomijo. Foto: Matej Povše
Gustava Gnamuša poznamo predvsem kot slikarja barve. Njegove žareče barvne ploskve nas lahko spomnijo na mojstra abstraktnega ekspresionizma Marka Rothka, ki pa je barvo razumel bolj mitološko. Kako Gnamuš razmišlja o barvi je eno od vprašanj, ki jih zastavlja razstava Lambda v ljubljanski galeriji Equrna, kjer je ob njegovih novejših delih na ogled tudi nekaj starejših, druži pa jih prav izrazita barva. Umetnostna zgodovinarka Nadja Gnamuš, umetnikova hči in kustosinja razstave, pojasnjuje, da slikarja barva zanima kot valovanje in to je skrito tudi v naslovu razstave. Grška črka lambda je namreč fizikalna oznaka za valovno dolžino. Pri postavljanju razstave jo je sicer zanimalo srečanje starejših in novejših del, zato je tudi v pogovoru najprej pojasnila, kako se je Gnamušev odnos do barve spreminjal skozi čas.
Vsebine Programa Ars
1. januarja se je končalo polletno predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije. Minister za kulturo Vasko Simoniti je ta teden predstavil osrednje dosežke predsedovanja na področju kulture. Izpostavil je sklepe o visokokakovostni arhitekturi in pobudi Novi evropski bauhaus ter zaščiti raznovrstnosti evropskih avdiovizualnih in medijskih vsebin.
Vsebine Programa Ars
Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.
Ali bo v prihodnjem obdobju z izzvenevanjem pandemije občinstvo ponovno odkrivalo čare izkustveno bogatejše kinoprojekcije?
Sinoči se je v oddaji Odprta knjiga iztekel zadnji, 52. del biografskega romana o igralcu Radku Poliču Rac bere Raca, vendar ne bomo čakali na novo leto, pač pa se takoj začenja nova Odprta knjiga, in sicer Deseti brat Josipa Jurčiča. Ob tem je pri ZKP RTV Slovenija izšla tudi zvočna knjiga, režiral jo je Alen Jelen, besedilo interpretira igralec SNG Nova Gorica Iztok Mlakar.
Tik pred iztekom skoraj osemmesecˇnega obdobja razglasˇene epidemije covida-19 v sredini junija letos so v Kreativnem centru Poligon izvedli že tretje merjenje, kako epidemija vpliva na zˇivljenje in delo slovenskih kulturno-kreativnih delavcev. V vzorec so zajeli 1.517 delavcev in v raziskavo vkljucˇili vse profile, ne glede na pravni status. Dlje časa traja epidemija, hujše so posledice.
Pesmi Mačka Murija in muce Mace so se do danes preoblikovale v radijske igre, TV-muzikale, kasete, zgoščenke in LP-plošče. V novem tisočletju je glasba Mačka Murija in muce Mace prestopila tudi jezikovne meje, tako ju v nemškem prevodu poznajo kot Kater Muri & Kätzchen Matzi v angleškem pa Mury the Cat & Matzie-Catsie. V muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani je na ogled fotografsko-dokumentarna razstava Maček Muri in muca Maca, ki je namenjena tako otrokom, starejšim od treh let, kot tudi odraslim.
Pred mikrofon smo povabili avtorja izvirne glasbe k filmu Erotikon, Andreja Goričarja.
Vsebine Programa Ars
Iz evangeličanske cerkve v Gornjih Slavečih na Goričkem na božični praznik neposredno prenašamo slovesno bogoslužje, pri katerem sodelujejo tamkajšnji verniki. Vodi ga evangeličanska duhovnica Simona Prosič Filip, za glasbeni del bogoslužja pa skrbijo kantor Marcel Sapač, organistka Zoja Kreft ter flavtistka Zoja Hanc.
Iz koprske stolnice Marijinega vnebovzetja smo neposredno prenašali božično polnočnico, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Somaševanje vodi koprski škof Jurij Bizjak. Poje stolni zbor Štefan Kovač pod vodstvom Mirana Bordona. Na orgle ga spremlja organist Mirko Butkovič.
Neveljaven email naslov