Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Umetnika Mark Požlep in Maxim Berthou opisujeta svojo avanturo po Misisipiju.
Za galerije je v tem času izziv, kako umetniška dela predstaviti na spletu. Še najbolj pogost je način, ki reproducira prostorske galerijsko postavitev – npr. z virtualnim sprehodom, ali predstavitvenim videom – posnetim vodenim ogledom. Pa vendar, kako pozabiti klasično razstavno logiko? Zasnovati povsem drugačen in spletnemu mediju prilagojen koncept?
V Galeriji Gallery v Ljubljani so v svojih prostorih načrtovali predstavitev dveh umetnikov: Marka Požlepa in Francoza Maxima Berthouja. Lani sta se z majhnim parnikom odpravila na potovanje po reki Misisipi v želji, da bi raziskala sodobno ameriško družbo. Pogled v njun konceptualni, raziskovalno umetniški projekt Southwind (južni veter) pa zdaj ponuja posebna spletna razstava.
Rojenemu v Jugoslaviji v socializmu, leta '81, mi je bila romantizirana podoba Amerike vžigosana. Pod prste sem dobil zgodbe Huckleberryja Finna in Toma Sawjerja, iz zvočnikov pa so se drli Dylan, Young, Rolingi in Zeppelini. S kokakolo. S prvimi stripi, Zagorjem, Komandantom Markom in kasneje Mister No-jem, vsi so se borili za višje cilje in zmagovalno izginjali v sončnih zahodih. Seveda so se vse te podobe sčasoma spremenile, zbledele so ali pa dobile nove barve, oblike in pomene, a ko sva začela z Maxom razmišljati o plovbi po Misisipiju, so vsi ti liki spet oživeli in se pomešali v otroški koktejl emocij in evforije.
Tako se bere delček prologa na spletni razstavi o projektu Southwind. Po dveh letih priprav sta umetnika Maxim Berthou in Mark Požlep odrinila na poldrugi mesec dolgo dogodivščino s šestmetrskim parnikom na lopatna kolesa.
Na podlagi videoposnetkov, intervjujev, fotografij in raznih zapiskov želita umetnika izdelati umetniško knjigo, dokumentarni performans in kinematografski esej. Razstava v Galeriji Gallery je tako vmesna etapa, pogled v projekt v nastajanju. Ker so se morali odpovedati fizični predstavitvi, je prišel na dan spletni koncept, ki se je, kot pravi Mark Požlep, izkazal za še boljšega. Gre namreč za dnevniške zapise, ki nastajajo sproti, torej kot bi spremljali dejansko potovanje. Umetniški vodja Galerije Gallery, Viktor Bernik pove, da je to letos že njihov tretji spletni razstavni projekt.
Umetnika Mark Požlep in Maxim Berthou opisujeta svojo avanturo po Misisipiju.
Za galerije je v tem času izziv, kako umetniška dela predstaviti na spletu. Še najbolj pogost je način, ki reproducira prostorske galerijsko postavitev – npr. z virtualnim sprehodom, ali predstavitvenim videom – posnetim vodenim ogledom. Pa vendar, kako pozabiti klasično razstavno logiko? Zasnovati povsem drugačen in spletnemu mediju prilagojen koncept?
V Galeriji Gallery v Ljubljani so v svojih prostorih načrtovali predstavitev dveh umetnikov: Marka Požlepa in Francoza Maxima Berthouja. Lani sta se z majhnim parnikom odpravila na potovanje po reki Misisipi v želji, da bi raziskala sodobno ameriško družbo. Pogled v njun konceptualni, raziskovalno umetniški projekt Southwind (južni veter) pa zdaj ponuja posebna spletna razstava.
Rojenemu v Jugoslaviji v socializmu, leta '81, mi je bila romantizirana podoba Amerike vžigosana. Pod prste sem dobil zgodbe Huckleberryja Finna in Toma Sawjerja, iz zvočnikov pa so se drli Dylan, Young, Rolingi in Zeppelini. S kokakolo. S prvimi stripi, Zagorjem, Komandantom Markom in kasneje Mister No-jem, vsi so se borili za višje cilje in zmagovalno izginjali v sončnih zahodih. Seveda so se vse te podobe sčasoma spremenile, zbledele so ali pa dobile nove barve, oblike in pomene, a ko sva začela z Maxom razmišljati o plovbi po Misisipiju, so vsi ti liki spet oživeli in se pomešali v otroški koktejl emocij in evforije.
Tako se bere delček prologa na spletni razstavi o projektu Southwind. Po dveh letih priprav sta umetnika Maxim Berthou in Mark Požlep odrinila na poldrugi mesec dolgo dogodivščino s šestmetrskim parnikom na lopatna kolesa.
Na podlagi videoposnetkov, intervjujev, fotografij in raznih zapiskov želita umetnika izdelati umetniško knjigo, dokumentarni performans in kinematografski esej. Razstava v Galeriji Gallery je tako vmesna etapa, pogled v projekt v nastajanju. Ker so se morali odpovedati fizični predstavitvi, je prišel na dan spletni koncept, ki se je, kot pravi Mark Požlep, izkazal za še boljšega. Gre namreč za dnevniške zapise, ki nastajajo sproti, torej kot bi spremljali dejansko potovanje. Umetniški vodja Galerije Gallery, Viktor Bernik pove, da je to letos že njihov tretji spletni razstavni projekt.
Katere vsebine Programa Ars so vam najljubše, česa nikoli ne zamudite in kaj bi spremenili? Pišite nam na ars@rtvslo.si, vaša mnenja in pobude bomo predstavili v oddaji Ars Humana v ponedeljek 26. julija ob 14.05.
Slavnostno odprtje festivala Europa cantat 2021 bo pogled v 6-dnevno festivalsko dogajanje: eksplozija raznolikih glasbenih slogov in glasbenikov iz vse Evrope, ki bodo v prihodnjih dneh poskrbeli za prešerno petje in zborovsko izobraževanje v najširšem pomenu besede. Izvajalci, ki so se odzvali povabilu prireditelja, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, nas bodo s svojimi lastnimi – novimi deli popeljali v zakladnico slovenskega ljudskega izročila in mu dodali pridih dežele, iz katere izvirajo. Slovenski skladatelji in aranžerji pa bodo “slovenski melos” še poglobili s svojimi pred kratkim nastalimi stvaritvami. Slovesno odprtje festivala Europa cantat bo povezoval Boštjan Romih, režiser prireditve je Matej Filipčič, »stalnica« na odru pa bo Mešani zbor sv. Nikolaja iz Litije.
V posebej zasnovani jutranji informativni oddaji, »zborovskih poročilih«, bomo takoj po Drugi jutranji kroniki razgrnili festivalske dogodke dneva: skoznje nas bosta popeljala posebna gostja: Mihela Jagodic, programska voditeljica festivala Europa cantat v Ljubljani in Jean-Claude Wilkens, predsednik glasbene komisije Zveze Europa cantat. Izvedeli boste, v katerih glasbenih ateljejih se boste lahko izobraževali, katere slovenske pojoče družine bodo nastopile na poznem popoldanskem koncertu in kakšen »pevski ognjemet« se nam obeta na večernem slavnostnem odprtju festivala.
Na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se danes zaključuje že 57. seminar slovenskega jezika, literature in kulture z naslovno temo Ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Seminar je zaradi okoliščin potekal virtualno, a epidemija ni okrnila obiska. Na prireditvi se je zbralo kar 89 udeležencev iz 24 držav. Blaž Mazi
Odlomek iz kratke zgodbe Samorog, ki jo je napisal Vladimir P. Štefanec. Predvaja se pri preglednem članku Kako zveni književnost 18.7.-24.7.2021.
Predsednik republike Borut Pahor je v sredo podelil odlikovanja za zasluge. Za dragocen literarni opus, ki ga je povečini ustvaril med slovenskimi izseljenci v Argentini, je prejel Zorko Simčič srebrni red za zasluge. Za neprecenljiv kiparski opus je Mirsad Begić prejel red za zasluge. Za pomemben glas o domovini, ki ga je dala Slovencem v Avstraliji, je prejela Stanislava Gregorič medaljo za zasluge.
Pogovor, ki ga je z dirigentom Charlesom Dutoitom pripavila Katarina Radaljac.
Dobrodošli v družbi festivala Europa cantat na Arsu! V naši in festivalski družbi boste lahko uživali od slavnostnega odprtja, 17. julija pa vse do sklepa, 22. julija: na velíkem zborovskem dogodku s predvsem izobraževalno in koncertno noto v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov