Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
11 izbranih, z duhom božičnega časa prežetih koncertov z vseh koncev Evrope in Kanade
Tretja decembrska nedelja je vsako leto rezervirana za praznik božične glasbe – Evroradijski božični dan. Ponudba je letos obsegala 14 koncertov iz Evrope in Kanade. Odbrali smo 11 najzanimivejših, v katerih se duh božičnega časa na različne načine kaže skozi prizmo starodavne in novejše, resne in popularne ter vokalne in instrumentalne glasbe. Vse do polnoči boste lahko spremljali koncerte iz Velike Britanije, Kanade, Islandije, Danske, Španije, Estonije, Slovenije, Finske, Nemčije, Latvije in Švedske. Razvrstili smo jih v dva obsežnejša sklopa: od 11:05 do 15:00 in od 16:00 do 23:45.
Glasbeno popotovanje začenjamo v dvorani Barbican v Londonu. Tam bodo pod vodstvom Boba Chilcotta nastopili vokalistka Katie Melua, saksofonistka Jess Gillam ter člani zbora BBC Singers in Koncertnega orkestra BBC.
V sporedu se bodo pretežno britanske klasične kolednice prepletale z nekoliko mlajšimi, tudi popularnimi božičnimi uspešnicami.
Nedelja ob 11.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Londona, Velika Britanija
Uro pozneje sledi »Baročna in tradicijska božična glasba iz petih ustanovnih skupnosti Montreala«. 8. decembra so v cerkvi Marijinega obiskanja v okrožju Sault-au-Récollet v Montrealu nastopili sopranistki Meredith Hall in Donna Kanerahtenha:wi Jacobs ter šestčlanska instrumentalna skupina La Nef pod vodstvom lutnjista in umetniškega vodje Sylvaina Bergerona.
Nedelja ob 12.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Montreala, Kanada
Tretji koncert posebnega dne bo prispevek Islandije. Ob 13. uri lahko prisluhnete Komornemu orkestru iz Reykjavika, ki je v koncertni hiši Harpa v prestolnici izvedel instrumentalna dela italijanskih baročnih mojstrov: Pergolesija, Vivaldija, Locatellija in Veracinija.
Nedelja ob 13.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Reykjavika, Islandija
Prvi sklop bo ob 14. uri zaokrožil Danski radio s koncertom »Moteti v adventu«. V cerkvi Sv. Trojice v Koebenhavnu bo v izvedbi vokalne skupine Theater of Voices pod vodstvom Paula Hillierja in organistke Yngvild Ruud zazvenela glasba Williama Byrda, Jana Pieterszoona Sweelincka, Thomasa Tallisa in Roberta Whitea.
Nedelja ob 14.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Koebenhavna, Danska
Po enournem predahu bomo posebni Božični dan Evroradia nadaljevali ob 16. uri s koncertom »Otroški svet« iz Barcelone. V tamkajšnjem Avditoriju so božično vzdušje z glasbo za otroški zbor in pihalni orkester poustvarili sopranistka Maria Hinojosa, Otroški zbor Veus in Mestni pihalni orkester iz Barcelone.
Nedelja ob 16.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Barcelone, Španija
Spored božičnega koncerta iz estonskega Talina, ki bo na vrsti ob 17. uri, pa sestavljajo pa dela iz zakladnice baročne instrumentalne glasbe. Komorni orkester iz Talina ter violinist in umetniški vodja Florian Donderer bodo izvedli glasbo Arcangela Corellija, Unica Wilhelma Graafa van Wassenaerja in Johanna Sebastiana Bacha.
Nedelja ob 17.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Talina, Estonija
Ob 18. uri sledi prispevek naše radijske hiše. Radio Slovenija je kot zamenjavo za prvotno načrtovani in nato zaradi epidemioloških razmer odpovedani koncert mešanega zbora Glasbene matice in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki bi morala prav danes v Cankarjevem domu izvesti Božični oratorij Huga Wolfa, v ponudbo posebnega Božičnega dne posredoval posnetek koncerta Zbora Slovenske filharmonije pod vodstvom Martine Batič. Spored koncerta, ki je potekal decembra leta 2014 v Slovenski filharmoniji, je prepletala ruska in ukrajinska pravoslavna glasba.
Nedelja ob 18.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Ljubljane, Slovenija
Finski radio že 26. leto zapored v okviru božičnega dne ponuja koncert iz cerkve Kallio v Helsinkih. Tokrat bosta nastopila finska pevka Maria Ylipää in njen tričlanski spremljevalni ansambel, ki bosta izvajala raznovrstne božične skladbe. Prisluhnili jima boste lahko ob 19ih.
Nedelja ob 19.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Helsinkov, Finska
Uro pozneje bomo neposredno prenašali koncert Radia iz Kölna. V tamkajšnji cerkvi Sv. Trojice bodo zazvenele 3 božične kantate Georga Philippa Telemanna v izvedbi ansamblov Rheinische Kantorei in Das Kleine Konzert pod vodstvom Hermanna Maxa.
Nedelja ob 20.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Kölna, Nemčija
Ob 21. uri bo na vrsti prispevek Latvijskega radia – koncert v Rigi z glasbo domačina Ugisa Praulinša, ki ga je navdihnila renesančna glasba. Njegov projekt Pot luči bodo predstavili člani vokalnega ansambla Ars Antiqua Riga, glasbeniki na orglah in baročnih pozavnah, izvajalcem pa se bo pri klaviaturah pridružil tudi skladatelj.
Nedelja ob 21.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Rige, Latvija
Evroradijski božični dan bo ob 22.30 sklenil Švedski radio z jazzovsko obarvanim koncertom pozavnista Nilsa Landgrena in prijateljev, ki so leta 2017 nastopili v Berwaldovi dvorani v Stockholmu.
Nedelja ob 22.30
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Stockholma, Švedska
11 izbranih, z duhom božičnega časa prežetih koncertov z vseh koncev Evrope in Kanade
Tretja decembrska nedelja je vsako leto rezervirana za praznik božične glasbe – Evroradijski božični dan. Ponudba je letos obsegala 14 koncertov iz Evrope in Kanade. Odbrali smo 11 najzanimivejših, v katerih se duh božičnega časa na različne načine kaže skozi prizmo starodavne in novejše, resne in popularne ter vokalne in instrumentalne glasbe. Vse do polnoči boste lahko spremljali koncerte iz Velike Britanije, Kanade, Islandije, Danske, Španije, Estonije, Slovenije, Finske, Nemčije, Latvije in Švedske. Razvrstili smo jih v dva obsežnejša sklopa: od 11:05 do 15:00 in od 16:00 do 23:45.
Glasbeno popotovanje začenjamo v dvorani Barbican v Londonu. Tam bodo pod vodstvom Boba Chilcotta nastopili vokalistka Katie Melua, saksofonistka Jess Gillam ter člani zbora BBC Singers in Koncertnega orkestra BBC.
V sporedu se bodo pretežno britanske klasične kolednice prepletale z nekoliko mlajšimi, tudi popularnimi božičnimi uspešnicami.
Nedelja ob 11.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Londona, Velika Britanija
Uro pozneje sledi »Baročna in tradicijska božična glasba iz petih ustanovnih skupnosti Montreala«. 8. decembra so v cerkvi Marijinega obiskanja v okrožju Sault-au-Récollet v Montrealu nastopili sopranistki Meredith Hall in Donna Kanerahtenha:wi Jacobs ter šestčlanska instrumentalna skupina La Nef pod vodstvom lutnjista in umetniškega vodje Sylvaina Bergerona.
Nedelja ob 12.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Montreala, Kanada
Tretji koncert posebnega dne bo prispevek Islandije. Ob 13. uri lahko prisluhnete Komornemu orkestru iz Reykjavika, ki je v koncertni hiši Harpa v prestolnici izvedel instrumentalna dela italijanskih baročnih mojstrov: Pergolesija, Vivaldija, Locatellija in Veracinija.
Nedelja ob 13.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Reykjavika, Islandija
Prvi sklop bo ob 14. uri zaokrožil Danski radio s koncertom »Moteti v adventu«. V cerkvi Sv. Trojice v Koebenhavnu bo v izvedbi vokalne skupine Theater of Voices pod vodstvom Paula Hillierja in organistke Yngvild Ruud zazvenela glasba Williama Byrda, Jana Pieterszoona Sweelincka, Thomasa Tallisa in Roberta Whitea.
Nedelja ob 14.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Koebenhavna, Danska
Po enournem predahu bomo posebni Božični dan Evroradia nadaljevali ob 16. uri s koncertom »Otroški svet« iz Barcelone. V tamkajšnjem Avditoriju so božično vzdušje z glasbo za otroški zbor in pihalni orkester poustvarili sopranistka Maria Hinojosa, Otroški zbor Veus in Mestni pihalni orkester iz Barcelone.
Nedelja ob 16.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Barcelone, Španija
Spored božičnega koncerta iz estonskega Talina, ki bo na vrsti ob 17. uri, pa sestavljajo pa dela iz zakladnice baročne instrumentalne glasbe. Komorni orkester iz Talina ter violinist in umetniški vodja Florian Donderer bodo izvedli glasbo Arcangela Corellija, Unica Wilhelma Graafa van Wassenaerja in Johanna Sebastiana Bacha.
Nedelja ob 17.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Talina, Estonija
Ob 18. uri sledi prispevek naše radijske hiše. Radio Slovenija je kot zamenjavo za prvotno načrtovani in nato zaradi epidemioloških razmer odpovedani koncert mešanega zbora Glasbene matice in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki bi morala prav danes v Cankarjevem domu izvesti Božični oratorij Huga Wolfa, v ponudbo posebnega Božičnega dne posredoval posnetek koncerta Zbora Slovenske filharmonije pod vodstvom Martine Batič. Spored koncerta, ki je potekal decembra leta 2014 v Slovenski filharmoniji, je prepletala ruska in ukrajinska pravoslavna glasba.
Nedelja ob 18.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Ljubljane, Slovenija
Finski radio že 26. leto zapored v okviru božičnega dne ponuja koncert iz cerkve Kallio v Helsinkih. Tokrat bosta nastopila finska pevka Maria Ylipää in njen tričlanski spremljevalni ansambel, ki bosta izvajala raznovrstne božične skladbe. Prisluhnili jima boste lahko ob 19ih.
Nedelja ob 19.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Helsinkov, Finska
Uro pozneje bomo neposredno prenašali koncert Radia iz Kölna. V tamkajšnji cerkvi Sv. Trojice bodo zazvenele 3 božične kantate Georga Philippa Telemanna v izvedbi ansamblov Rheinische Kantorei in Das Kleine Konzert pod vodstvom Hermanna Maxa.
Nedelja ob 20.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Kölna, Nemčija
Ob 21. uri bo na vrsti prispevek Latvijskega radia – koncert v Rigi z glasbo domačina Ugisa Praulinša, ki ga je navdihnila renesančna glasba. Njegov projekt Pot luči bodo predstavili člani vokalnega ansambla Ars Antiqua Riga, glasbeniki na orglah in baročnih pozavnah, izvajalcem pa se bo pri klaviaturah pridružil tudi skladatelj.
Nedelja ob 21.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Rige, Latvija
Evroradijski božični dan bo ob 22.30 sklenil Švedski radio z jazzovsko obarvanim koncertom pozavnista Nilsa Landgrena in prijateljev, ki so leta 2017 nastopili v Berwaldovi dvorani v Stockholmu.
Nedelja ob 22.30
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Stockholma, Švedska
Poleg igralca Iztoka Mlakarja v pogovoru, ki ga bo moderiral Vlado Motnikar, sodelujejo še literarna zgodovinarka dr. Urška Perenič, režiser Alen Jelen in glasbenika Andrej Ofak in Borut Mori v sodelovanju z Ivanom Lotričem.
Vsebine Programa Ars
»Rad bi napisal, da odstopam iz osebnih razlogov, vendar to ne bi bila resnica« so besede s katerimi je po osmih letih z mesta ravnatelja Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana odstopil Igor Samobor. Kot razlog navaja zavlačevanje s prenovo ljubljanske drame, za kar naj bi bil odgovoren minister za kulturo Vasko Simoniti. Na nujnost prenove ljubljanske Drame stroka in zaposleni opozarjajo že trideset let. Projekt je po daljši prekinitvi ponovno stekel leta 2014, zdaj pa po Samoborjevih besedah postopek prenove zavlačujejo na ministrstvo za kulturo. Vedno znova so zahtevali dodatna preverjanja, med posamičnimi odgovori pa je lahko minil mesec ali dva. Kljub temu, da je bil na nekaj sestankih, Samobor opozarja tudi na manko komunikacije z ministrstvom, predvsem v zadnjem času je za pogovor o premiku projekta prenove moledoval sam. Da je stavba dotrajana, dokazujejo preverbe statike in potresne varnosti, to so pokazale tudi septembrske poplave. Na javnem natečaju je sicer leta 2017 zmagal biro Bevk Perović arhitekti. Matija Bevk poudarja, da so pri tovrstnih projektih vedno vpleteni številni deležniki ter da je z javnim denarjem treba ravnati skrbno, a da nekaterih odločitev ministrstva vseeno ne razume, med drugim, zakaj so zahtevali, naj se iz projekta izvzamejo za to kupljeni prostori Nemške hiše ali pa spremenjene ocene investicije v osnutku novega Nacionalnega programa za kulturo. Dodaja: Minister Simoniti, ki je danes na regijskem obisku vlade, je našemu dopisniku odgovoril, da za Radio Slovenija ne bo podal izjave, z ministva pa nam sporočili, da bodo izjavo za javnost posredovali jutri.
Igor Samobor je nepričakovano odstopil z mesta ravnatelja SNG Drama Ljubljana. Potem, ko mu je po osmih letih uspelo začetni del projekta prenove ljubljanske drame pripeljati v sklepno fazo, je njegove načrte prekinil minister za kulturo Vasko Simoniti. Ker meni, da je razlog v ravnanju ministra osebne narave, se je Samobor odločil za odstop. Foto: BoBo
»Rad bi napisal, da odstopam iz osebnih razlogov, vendar to ne bi bila resnica« so besede s katerimi je po osmih letih z mesta ravnatelja Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana odstopil Igor Samobor. Kot razlog navaja zavlačevanje s prenovo ljubljanske drame, za kar naj bi bil odgovoren minister za kulturo Vasko Simoniti. Na nujnost prenove ljubljanske Drame stroka in zaposleni opozarjajo že trideset let. Projekt je po daljši prekinitvi ponovno stekel leta 2014, zdaj pa po Samoborjevih besedah postopek prenove zavlačujejo na ministrstvo za kulturo. Vedno znova so zahtevali dodatna preverjanja, med posamičnimi odgovori pa je lahko minil mesec ali dva. Kljub temu, da je bil na nekaj sestankih, Samobor opozarja tudi na manko komunikacije z ministrstvom, predvsem v zadnjem času je za pogovor o premiku projekta prenove moledoval sam. Da je stavba dotrajana, dokazujejo preverbe statike in potresne varnosti, to so pokazale tudi septembrske poplave. Na javnem natečaju je sicer leta 2017 zmagal biro Bevk Perović arhitekti. Matija Bevk poudarja, da so pri tovrstnih projektih vedno vpleteni številni deležniki ter da je z javnim denarjem treba ravnati skrbno, a da nekaterih odločitev ministrstva vseeno ne razume, med drugim, zakaj so zahtevali, naj se iz projekta izvzamejo za to kupljeni prostori Nemške hiše ali pa spremenjene ocene investicije v osnutku novega Nacionalnega programa za kulturo. Dodaja: Minister Simoniti, ki je danes na regijskem obisku vlade, je našemu dopisniku odgovoril, da za Radio Slovenija ne bo podal izjave, z ministva pa nam sporočili, da bodo izjavo za javnost posredovali jutri.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Ilustracija je pri nas dobro razvita in kakovostna – med drugim jo spodbuja in predstavlja Slovenski bienale ilustracije, katerega začetki segajo v leto 1992. Med pobudniki za njegov nastanek je bil tudi Danijel Demšar, letošnji prejemnik nagrade Hinka Smrekarja za življensko delo, najvišjega priznanja za ilustracijo pri nas, ki ga podeljujejo v sklopu bienala. Letošnja, 14. izvedba bienala v Cankarjevem domu v Ljubljani poleg Demšarjih del na ogled postavlja še 81 drugih projektov. Ilustratorska sekcija Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov je sicer v ponedeljek nagradila še ilustratorko Lilo Prap za slikanico Ptiči?!, podelili pa so tudi različna priznanja in plakete.
Morda lahko rečemo, da Kamila Volčanšek v ženski akt, zgodovinsko zaznamovan z moškim pogledom, vnaša svojo, žensko perspektivo. Njene ženske so odločne, nonšalantne, barvite, polne življenja in pogosto igrivo v gibanju. S svojimi oblinami v misli prikličejo prazgodovinske Venere ali baročne portretiranke, z upiranjem še vedno prepogosti normi vitkega telesa pa želi umetnica po svojih besedah prikazati, da je tudi obilno žensko telo lahko graciozno. Kamila Volčanšek je s prodornim in brezkompromisnim slikarskim pristopom do ženskega akta v sodobno slovensko slikarstvo vnesla nekaj novega, svežega in izvirnega, pa je tudi misel iz utemeljitve nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo. Slikarka, ki je tudi ilustratorka, je leta 1978 na ljubljanski akademiji diplomirala z nalogo o Klimtu in dunajski secesiji. To zanimanje v njenem delu odzvanja v pogosti rabi ornamentov in ploskovitosti slikarske površine. Poleg tega pa je za njene podobe žensk značilno tudi veselje do življenja, kot pravi sama, so radožive in skrivnostne. Če Danijel Demšar, letošnji prejemnik nagrade Hinka Smrekarja za življenjsko delo ilustracijo dojema v bližini slikarstva, pa Kamila Volčanšek, prejemnica nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo ti dve polji vidi kot zelo različni, saj ilustracija nastane po naročilu, a ji je vseeno v velik užitek. Z ilustracijo pa se poleg svoje preostale prakse ukvarja tudi Mateja Kavčič, letošnja prejemnica nagrade Ivane Kobilca za aktualno produkcijo, ki se na slovenskem bienalu ilustracije trenutno predstavlja z deli za zbirko Saše Pavček Zastali čas. Nagrado Ivane Kobilca pa je prejela predvsem za senzibilne prostorske projekte v sozvočju z naravo. Ta jo zanima že od zaključka študija na ljubljanski akademiji. Svoj prvi razstavni projekt je umestila v ljubljanski park Tivoli, sledile so slike z listi dreves, nato pa prostorske postavitve z naravnimi materiali, kot so trave, seno, pesek in rože. Galerijski prostor se ji ne zdi zelo oddaljen od narave, saj se ji oboje zdi sveto. Njeno delo lahko postavimo tudi v kontekst kritike negativnih vplivov ljudi na naravo, a želi na to opozarjati subtilno, predvsem s poudarjanjem veličine narave. Tudi posamezne liste dreves je upodabljala, kot bi portretirala nadvse dragocene posameznike. Priznanje za sopotnike in podpornike vizualne umetnosti pa je prejel avtor, režiser in snemalec oddaj Aljoša Abrahamsberg, ki s svojim youtube kanalom Sodobna umetnost sproti spremlja in dokumentira to področje. Zgodbe ustvarjalcev in ustvarjalk predstavlja tudi zato, ker meni, da sodobna umetnost potrebuje razlago, saj je pogosto zelo kompleksna in filozofska. Dokumentira mnogo razstav ter umetniška dela približa s podrobno pripovedjo ustvarjalcev in ustvarjalk o lastnem delu ter z načinom snemanja. O nagradah, namenjenih predvsem članom in članicam Društva Likovnih umetnikov Ljubljana pa je sicer letos odločala žirija v sestavi Nadja Zgonik, Anja Jerčič Jakob, Vesna Blagotinšek, Miha Kelemina in Ištvan Išt Huzjan.
Neveljaven email naslov