Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
11 izbranih, z duhom božičnega časa prežetih koncertov z vseh koncev Evrope in Kanade
Tretja decembrska nedelja je vsako leto rezervirana za praznik božične glasbe – Evroradijski božični dan. Ponudba je letos obsegala 14 koncertov iz Evrope in Kanade. Odbrali smo 11 najzanimivejših, v katerih se duh božičnega časa na različne načine kaže skozi prizmo starodavne in novejše, resne in popularne ter vokalne in instrumentalne glasbe. Vse do polnoči boste lahko spremljali koncerte iz Velike Britanije, Kanade, Islandije, Danske, Španije, Estonije, Slovenije, Finske, Nemčije, Latvije in Švedske. Razvrstili smo jih v dva obsežnejša sklopa: od 11:05 do 15:00 in od 16:00 do 23:45.
Glasbeno popotovanje začenjamo v dvorani Barbican v Londonu. Tam bodo pod vodstvom Boba Chilcotta nastopili vokalistka Katie Melua, saksofonistka Jess Gillam ter člani zbora BBC Singers in Koncertnega orkestra BBC.
V sporedu se bodo pretežno britanske klasične kolednice prepletale z nekoliko mlajšimi, tudi popularnimi božičnimi uspešnicami.
Nedelja ob 11.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Londona, Velika Britanija
Uro pozneje sledi »Baročna in tradicijska božična glasba iz petih ustanovnih skupnosti Montreala«. 8. decembra so v cerkvi Marijinega obiskanja v okrožju Sault-au-Récollet v Montrealu nastopili sopranistki Meredith Hall in Donna Kanerahtenha:wi Jacobs ter šestčlanska instrumentalna skupina La Nef pod vodstvom lutnjista in umetniškega vodje Sylvaina Bergerona.
Nedelja ob 12.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Montreala, Kanada
Tretji koncert posebnega dne bo prispevek Islandije. Ob 13. uri lahko prisluhnete Komornemu orkestru iz Reykjavika, ki je v koncertni hiši Harpa v prestolnici izvedel instrumentalna dela italijanskih baročnih mojstrov: Pergolesija, Vivaldija, Locatellija in Veracinija.
Nedelja ob 13.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Reykjavika, Islandija
Prvi sklop bo ob 14. uri zaokrožil Danski radio s koncertom »Moteti v adventu«. V cerkvi Sv. Trojice v Koebenhavnu bo v izvedbi vokalne skupine Theater of Voices pod vodstvom Paula Hillierja in organistke Yngvild Ruud zazvenela glasba Williama Byrda, Jana Pieterszoona Sweelincka, Thomasa Tallisa in Roberta Whitea.
Nedelja ob 14.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Koebenhavna, Danska
Po enournem predahu bomo posebni Božični dan Evroradia nadaljevali ob 16. uri s koncertom »Otroški svet« iz Barcelone. V tamkajšnjem Avditoriju so božično vzdušje z glasbo za otroški zbor in pihalni orkester poustvarili sopranistka Maria Hinojosa, Otroški zbor Veus in Mestni pihalni orkester iz Barcelone.
Nedelja ob 16.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Barcelone, Španija
Spored božičnega koncerta iz estonskega Talina, ki bo na vrsti ob 17. uri, pa sestavljajo pa dela iz zakladnice baročne instrumentalne glasbe. Komorni orkester iz Talina ter violinist in umetniški vodja Florian Donderer bodo izvedli glasbo Arcangela Corellija, Unica Wilhelma Graafa van Wassenaerja in Johanna Sebastiana Bacha.
Nedelja ob 17.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Talina, Estonija
Ob 18. uri sledi prispevek naše radijske hiše. Radio Slovenija je kot zamenjavo za prvotno načrtovani in nato zaradi epidemioloških razmer odpovedani koncert mešanega zbora Glasbene matice in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki bi morala prav danes v Cankarjevem domu izvesti Božični oratorij Huga Wolfa, v ponudbo posebnega Božičnega dne posredoval posnetek koncerta Zbora Slovenske filharmonije pod vodstvom Martine Batič. Spored koncerta, ki je potekal decembra leta 2014 v Slovenski filharmoniji, je prepletala ruska in ukrajinska pravoslavna glasba.
Nedelja ob 18.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Ljubljane, Slovenija
Finski radio že 26. leto zapored v okviru božičnega dne ponuja koncert iz cerkve Kallio v Helsinkih. Tokrat bosta nastopila finska pevka Maria Ylipää in njen tričlanski spremljevalni ansambel, ki bosta izvajala raznovrstne božične skladbe. Prisluhnili jima boste lahko ob 19ih.
Nedelja ob 19.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Helsinkov, Finska
Uro pozneje bomo neposredno prenašali koncert Radia iz Kölna. V tamkajšnji cerkvi Sv. Trojice bodo zazvenele 3 božične kantate Georga Philippa Telemanna v izvedbi ansamblov Rheinische Kantorei in Das Kleine Konzert pod vodstvom Hermanna Maxa.
Nedelja ob 20.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Kölna, Nemčija
Ob 21. uri bo na vrsti prispevek Latvijskega radia – koncert v Rigi z glasbo domačina Ugisa Praulinša, ki ga je navdihnila renesančna glasba. Njegov projekt Pot luči bodo predstavili člani vokalnega ansambla Ars Antiqua Riga, glasbeniki na orglah in baročnih pozavnah, izvajalcem pa se bo pri klaviaturah pridružil tudi skladatelj.
Nedelja ob 21.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Rige, Latvija
Evroradijski božični dan bo ob 22.30 sklenil Švedski radio z jazzovsko obarvanim koncertom pozavnista Nilsa Landgrena in prijateljev, ki so leta 2017 nastopili v Berwaldovi dvorani v Stockholmu.
Nedelja ob 22.30
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Stockholma, Švedska
11 izbranih, z duhom božičnega časa prežetih koncertov z vseh koncev Evrope in Kanade
Tretja decembrska nedelja je vsako leto rezervirana za praznik božične glasbe – Evroradijski božični dan. Ponudba je letos obsegala 14 koncertov iz Evrope in Kanade. Odbrali smo 11 najzanimivejših, v katerih se duh božičnega časa na različne načine kaže skozi prizmo starodavne in novejše, resne in popularne ter vokalne in instrumentalne glasbe. Vse do polnoči boste lahko spremljali koncerte iz Velike Britanije, Kanade, Islandije, Danske, Španije, Estonije, Slovenije, Finske, Nemčije, Latvije in Švedske. Razvrstili smo jih v dva obsežnejša sklopa: od 11:05 do 15:00 in od 16:00 do 23:45.
Glasbeno popotovanje začenjamo v dvorani Barbican v Londonu. Tam bodo pod vodstvom Boba Chilcotta nastopili vokalistka Katie Melua, saksofonistka Jess Gillam ter člani zbora BBC Singers in Koncertnega orkestra BBC.
V sporedu se bodo pretežno britanske klasične kolednice prepletale z nekoliko mlajšimi, tudi popularnimi božičnimi uspešnicami.
Nedelja ob 11.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Londona, Velika Britanija
Uro pozneje sledi »Baročna in tradicijska božična glasba iz petih ustanovnih skupnosti Montreala«. 8. decembra so v cerkvi Marijinega obiskanja v okrožju Sault-au-Récollet v Montrealu nastopili sopranistki Meredith Hall in Donna Kanerahtenha:wi Jacobs ter šestčlanska instrumentalna skupina La Nef pod vodstvom lutnjista in umetniškega vodje Sylvaina Bergerona.
Nedelja ob 12.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Montreala, Kanada
Tretji koncert posebnega dne bo prispevek Islandije. Ob 13. uri lahko prisluhnete Komornemu orkestru iz Reykjavika, ki je v koncertni hiši Harpa v prestolnici izvedel instrumentalna dela italijanskih baročnih mojstrov: Pergolesija, Vivaldija, Locatellija in Veracinija.
Nedelja ob 13.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Reykjavika, Islandija
Prvi sklop bo ob 14. uri zaokrožil Danski radio s koncertom »Moteti v adventu«. V cerkvi Sv. Trojice v Koebenhavnu bo v izvedbi vokalne skupine Theater of Voices pod vodstvom Paula Hillierja in organistke Yngvild Ruud zazvenela glasba Williama Byrda, Jana Pieterszoona Sweelincka, Thomasa Tallisa in Roberta Whitea.
Nedelja ob 14.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Koebenhavna, Danska
Po enournem predahu bomo posebni Božični dan Evroradia nadaljevali ob 16. uri s koncertom »Otroški svet« iz Barcelone. V tamkajšnjem Avditoriju so božično vzdušje z glasbo za otroški zbor in pihalni orkester poustvarili sopranistka Maria Hinojosa, Otroški zbor Veus in Mestni pihalni orkester iz Barcelone.
Nedelja ob 16.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Barcelone, Španija
Spored božičnega koncerta iz estonskega Talina, ki bo na vrsti ob 17. uri, pa sestavljajo pa dela iz zakladnice baročne instrumentalne glasbe. Komorni orkester iz Talina ter violinist in umetniški vodja Florian Donderer bodo izvedli glasbo Arcangela Corellija, Unica Wilhelma Graafa van Wassenaerja in Johanna Sebastiana Bacha.
Nedelja ob 17.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Talina, Estonija
Ob 18. uri sledi prispevek naše radijske hiše. Radio Slovenija je kot zamenjavo za prvotno načrtovani in nato zaradi epidemioloških razmer odpovedani koncert mešanega zbora Glasbene matice in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki bi morala prav danes v Cankarjevem domu izvesti Božični oratorij Huga Wolfa, v ponudbo posebnega Božičnega dne posredoval posnetek koncerta Zbora Slovenske filharmonije pod vodstvom Martine Batič. Spored koncerta, ki je potekal decembra leta 2014 v Slovenski filharmoniji, je prepletala ruska in ukrajinska pravoslavna glasba.
Nedelja ob 18.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Ljubljane, Slovenija
Finski radio že 26. leto zapored v okviru božičnega dne ponuja koncert iz cerkve Kallio v Helsinkih. Tokrat bosta nastopila finska pevka Maria Ylipää in njen tričlanski spremljevalni ansambel, ki bosta izvajala raznovrstne božične skladbe. Prisluhnili jima boste lahko ob 19ih.
Nedelja ob 19.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Helsinkov, Finska
Uro pozneje bomo neposredno prenašali koncert Radia iz Kölna. V tamkajšnji cerkvi Sv. Trojice bodo zazvenele 3 božične kantate Georga Philippa Telemanna v izvedbi ansamblov Rheinische Kantorei in Das Kleine Konzert pod vodstvom Hermanna Maxa.
Nedelja ob 20.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Kölna, Nemčija
Ob 21. uri bo na vrsti prispevek Latvijskega radia – koncert v Rigi z glasbo domačina Ugisa Praulinša, ki ga je navdihnila renesančna glasba. Njegov projekt Pot luči bodo predstavili člani vokalnega ansambla Ars Antiqua Riga, glasbeniki na orglah in baročnih pozavnah, izvajalcem pa se bo pri klaviaturah pridružil tudi skladatelj.
Nedelja ob 21.00
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Rige, Latvija
Evroradijski božični dan bo ob 22.30 sklenil Švedski radio z jazzovsko obarvanim koncertom pozavnista Nilsa Landgrena in prijateljev, ki so leta 2017 nastopili v Berwaldovi dvorani v Stockholmu.
Nedelja ob 22.30
Božični dan Evroradia 2020: Koncert iz Stockholma, Švedska
Predstavljamo dva odlična filma, ki sta tudi slovenski koprodukciji. Prvega podpisuje makedonska režiserka Teona Strugar Mitevska. Scenarij za njen film Bog obstaja, ime ji je Petrunija izhaja iz resničnega dogodka. Drugi koprodukcijski film je posnela mlada hrvaška režiserka Dana Budisavljević – z Dnevnikom Diane Budisavljević je že poleti dvignila na noge puljsko Areno in postala zmagovalka festivala. Poseben filmski univerzuma maestra Roya Anderssona pa povzema film O neskončnosti, ki je sestavljen iz kratkih, tudi zelo duhovitih vinjet o stiskah in srečah našega vsakdana. Ali kot pravi eden izmed likov v filmu - Glavno je, da smo živi, se vam ne zdi?!
Po projekcijah na sarajevskem festivalu je še Liffe najbolj radovednim pokazal prva dela nove domače kriminalne serije Jezero; v jesenske kostanjeve gozdove, med suho listje in ježice, v magijo skrajnega slovenskega zahoda gledalca odpelje film Zgodbe iz kostanjevih gozdov, prvenec Gregorja Božiča. Ken Loach pa je izhodišče svoje nove filmske zgodbe Med tem ko vas ni bilo postavil v Newcastle, kjer družina sanja o svojem stanovanju.
Liffe je v sredo odprl avtobiografski film Abela Ferrare, ki zadnja leta živi in ustvarja v Rimu. Willem Dafoe, ki je upodobil že Piera Paola Pasolinija v prejšnjem avtorjevem filmu, je v filmu Tommaso odigral režiserja samega, njegova resnična žena in hči sta odigrali sami sebe. Ferrari, ki si je ustvaril ime predvsem z vrsto žanrskih filmov, ki so postali kultni, na primer s Tatovi teles in z Angelom maščevanja, je na festivalu namenjena sekcija Posvečeno. Tesa Drev se je srečala z režiserjem.
Retrospektivni del Liffa je posvečen belgijsko-francoski cineastki Agnes Varda in njeni več kot 60 let trajajoči ustvarjalni poti, ki je usodno zaznamovala filmsko razmišljanje mnogih, ki so prišli za njo. Letos preminula Varda je snemala na vseh koncih sveta. Njena zvedavost jo je vodila do Kube, kjer je pred kamero postavila Fidela Castra. Zvedavost pa je vodila tudi programskega direktorja Liffa Simona Popka, ki je pripravil prvi celovitejši pregled kubanskega filma pri nas. Liffovo retrospektivo kubanskega filma predstavlja Denis Valič.
Tekmovalna sekcija Perspektive po štirih včerajšnjih danes ponuja še dva filma, Ray in Liz ter Razbijalka sistema. Pri tej gre za pretresljiv prikaz nezmožnosti prilagoditve devetletne deklice z vedenjsko motnjo, prežet pa je z neprizanesljivo šokantnostjo in toplo človečnostjo. V nasprotju z Ljubljano si bodo gledalci v Novem mestu lahko že danes ogledali film Medtem ko vas ni bilo angleškega režiserja Kena Loacha, ki v filmu znova načenja osrednjo temo številnih svojih filmov – delavsko izkoriščanje. Najbolj dejaven iz romunskega novega vala pa je očitno Corneliu Porumboiu, ki se po lanskem dokumentarcu Neskončni nogomet letos že predstavlja z novim filmom, tokrat igranim – Žvižgači. Gre za izvirno interpretacijo kriminalnega žanra, ki ga je avtor v svojem značilnem slogu obarval komično.
Nocoj se v Cankarjevem domu v Ljubljani začenja najbolj pričakovani filmski dogodek leta, Liffe. Organizatorji na jubilejnem 30. ljubljanskem filmskem festivalu pričakujejo milijontega obiskovalca. V šestih ljubljanskih kinih in še v treh v Mariboru, Novem mestu in Celju bodo do 24. novembra zavrteli 97 celovečernih in 18 kratkih filmov.
Liff se začenja in sicer že tridesetič po vrsti. Prvih 18 let ga je vodila Jelka Stergel. Kot je dejala v Arsovem forumu, ki bo na sporedu jutri ob 14.05 na Tretjem, je danes ponosna, da je festival uspel predstaviti najboljše filmske avtorje že na njihovih začetkih ...
Na današnji dan pred 100 leti se je rodil France Štiglic, avtor 15ih igranih celovečercev, med katerimi je tudi prvi slovenski celovečerni zvočni igrani film Na svoji zemlji iz leta 1948, ter avtor vrste kratkih, dokumentarnih filmov in petih televizijskih nadaljevank. Že oktober je bil v Slovenski kinoteki posvečen retrospektivi njegovih del, še do petka je v teku 1. Slovenski teden filma, namenjen filmski vzgoji, v središču katerega je prav tako Štiglic, danes pa bo v Kranju na ogled njegov na novo digitalno restavriran film Tistega lepega dne. Poroča Tesa Drev.
Poslušajte pogovora z umetnostno zgodovinarko Saro Müller in s kitaristom Makom Grgićem.
O polemiki, ki je zadnje tedne zaposlovala gledališko javnost. Potem ko je 19. oktobra novinar Peter Rak v časniku Delo opozoril, da naj bi Slovensko mladinsko gledališče zadnjih letih izgubilo polovico zvestega občinstva, umetniški ansambel pa naj bi bil razdeljen, se je danes odzvalo še vodstvo Slovenskega mladinskega gledališča in ovrglo navedbe iz članka. Urban Tarman.
V ponedeljek so v Mestnem muzeju v Ljubljani nastopili violončelista Marco Testori in Gregor Fele ter čembalist Domen Marinčič. Glasbeniki so nastopili v okviru festivala Cellofest in izvedli program baročnih skladb za dva violončela in čembalo. Prispevek Marka Šetinca.
V ponedeljek se je po štirih mesecih prenovitvenih del znova odprl Muzej sodobne umetnosti v New Yorku. S 450 milijonov dolarjev vrednim projektom je muzej razširil razstavne površine za tretjino. Prispevek ameriškega dopisnika Andreja Stoparja.
V Frankfurtu se zaključuje mednarodni knjižni sejem, največji založniški dogodek na svetu. Po letu 2012 nemški založniki prvič beležijo manjšo rast. Fenomen sejma so letos zvočne knjige, v ospredju raziskovalnih projektov pa je umetna inteligenca in njeni vplivi na založništvo. Sejem je odprla nobelova nagrajenka za literaturo, poljska pisateljica Olga Tokarczuk, častna gostja je Norveška.
V slovenskem programu izstopa gostovanje Draga Jančarja na enem izmed najuglednejših prizorišč frankfurtskega sejma, tako imenovani Modri zofi, ki ga sooblikujejo štirje medijski partnerji. Pogovor je tekel o romanu In ljubezen tudi, ki se je v septembru znašel na samem vrhu lestvice avstrijske radiotelevizije ORF. Aleksander Čobec je Draga Jančarja povabil pred mikrofon tik pred njegovim današnjim nastopom v Frankfurtu.
V Frankfurtu poteka mednarodni knjižni sejem, največji založniški dogodek na svetu. Na njem se predstavlja okoli 7500 razstavljavcev iz 109 držav, častna gostja je Norveška. Med osrednjimi gosti sejma je nobelova nagrajenka za literaturo, poljska pisateljica Olga Tokarczuk. Več pa Aleksander Čobec v pogovoru z Miho Kovačem, profesorjem bibliotekarstva na ljubljanski filozofski fakulteti.
»Avstrijski Van Gogh« je krilatica, s katero so kritiki označili Richarda Gerstla, ki danes velja za prvega avstrijskega ekspresionista. Pretekli konec tedna so v dunajskem Leopoldovem muzeju odprli razstavo, ki tega sopotnika Egona Schieleja, Oskarja Kokoschke ter Gustava Klimta predstavlja v širšem kontekstu. Več o razstavi, ki bo odprta do dvajsetega januarja prihodnje leto, pa Gregor Podlogar.
Sklenil se je Festival slovenskega filma v Portorožu. Prikazanih je bilo 106 filmov, 57 v tekmovalnem programu. Festival je izzvenel v znamenju poziva tako nagrajenega režiserja Gregorja Božiča kot žiranta Roka Bička, da dobri filmi zahtevajo dobre pogoje dela, s tem sta spomnila na obljubo slovenske politike na Odboru za kulturo DZ, da je slovenskemu filmu potrebno do leta 2022 zvišati sredstva na 11 milijonov evrov. Matej Juh:
V beograjskem Muzeju sodobne umetnosti so odprli dolgo pričakovano retrospektivo ikone performansa Marine Abramović. Umetnica, ki je medtem postala svetovna zvezda, se s postavitvijo z naslovom Čistilec, nekakšno retrospektivo svojega ustvarjanja, čeprav sama tega izraza ne mara, po 44-ih letih vrača v rojstvo mesto. Razstava je premiero doživela leta 2017 na Švedskem, v Oslu jo je obiskala srbska premierka in takrat Marino Abramović povabila v Srbijo, ki je tako sedma država, kjer si je dela mogoče ogledati. In v Beogradu, pravijo organizatorji in obiskovalce, presega dosedanje postavitve.
Neveljaven email naslov