Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

50. let gledaliških nagrad Sklada Staneta Severja

23.12.2020


Glavni nagradi so podelili Jette Ostan Vejrup in Vladimirju Vlaškaliću.

Letos je Loški oder nadomestil virtualni. Podelitev gledaliških nagrad sklada Staneta Severja smo si lahko ogledali na spletu. Za dosežke v poklicnem gledališču so nagradili Jette Ostan Vejrup in Vladimirja Vlaškalića, za ljubiteljsko igro Bojana Visterja, nagrado za dosežke študentov dramske igre pa sta prejela Gaja Filač in Klemen Kovačič. Na prireditvi so se ob 50. obletnici smrti poklonili spominu Staneta Severja – gledališkega, filmskega in radijskega igralca.

Prejemnica Severjeve nagrade za poklicne igralske stvaritve, Jette Ostan Vejrup, članica ansambla Mestnega gledališča Ljubljanskega, je na začetku igralske kariere izkušnje in uspehe žela na Danskem, v Veliki Britaniji, Združenih državah. V utemeljitvi nagrade lahko razberemo pomen celovite, razgledane osebnosti za dobro igro. Kot zapiše Zala Dobovšek, igralka vlogam vnaša polnokrvnost, izhajajočo iz trdnega igralskega razmisleka in samospraševanja. V zadnjih dveh letih je prepričala z velikim razponom vlog, med drugim je kot Klitajmestra v Nesrečnem rodu v etru antičnega in sodobnega opolnomočila ključna vprašanja o položaju žensk, v znanstvenem kabaretu 2020 pa, je ob petju in plesu izrazito izstopil njen glas in hkrati moč tihe prezence.

Njegova moč žari še v tišinah in ko se umakne v ozadje. On je igralska zverina, zapiše Diana Koloini o Vladimirju Vlaškaliću, članu drame SNG Maribor – še drugemu letošnjemu prejemniku Severjeve nagrade za poklicne dosežke. Pri njem se izrazito pokaže moč igralske energije. Skoraj ni gledališča v deželi, na oder katerega ne bi stopil. Svojo kariero je dolgo gradil kot igralski nomad. V zadnjih dveh letih je izstopil z vlogami Johna Halla v drami Lov na čarovnice, kot Arnolf v Molièrovi komediji Šola za žene, in seveda kot Andraž v poetični drami Grmače Daneta Zajca, ki mu je posebej segla v srce.

Za ljubiteljsko ustvarjalnost so letos nagradili Bojana Visterja iz Šentjakobskega gledališča Ljubljana. Kot 10. porotnik v predstavi Dvanajst jeznih mož je, kot so zapisali, pot od zatajevane nestrpnosti do izbruha in nazadnje popolnega obupa opremil s prefinjenimi indici in detajli, ki so miniaturni smerokazi za gledalca. V Resno motenih, klasični besedni komediji, pa se je prepričljivo spopadel z vlogo taksista Petra, karakterja z obsesivno-kompulzivno motnjo. In še nagradi za stvaritve študentov dramske igre: Gaja Filač se je v igri Roberto Zucco neutrudno poglabljala, razdajala ter hkrati natančno izrisovala pot svojega tragičnega in hkrati svetlega, prodornega lika Punce. Klemen Kovačič pa je v predstavi H genotipu Hamlet svoj lik disciplinirano in natančno očistil vsega balasta in se z njim soočil »iz oči v oči« ter ustvaril nekaj neulovljivo pristnega, odrsko živega, polnega, celo duhovitega, predvsem pa pretresljivega.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

50. let gledaliških nagrad Sklada Staneta Severja

23.12.2020


Glavni nagradi so podelili Jette Ostan Vejrup in Vladimirju Vlaškaliću.

Letos je Loški oder nadomestil virtualni. Podelitev gledaliških nagrad sklada Staneta Severja smo si lahko ogledali na spletu. Za dosežke v poklicnem gledališču so nagradili Jette Ostan Vejrup in Vladimirja Vlaškalića, za ljubiteljsko igro Bojana Visterja, nagrado za dosežke študentov dramske igre pa sta prejela Gaja Filač in Klemen Kovačič. Na prireditvi so se ob 50. obletnici smrti poklonili spominu Staneta Severja – gledališkega, filmskega in radijskega igralca.

Prejemnica Severjeve nagrade za poklicne igralske stvaritve, Jette Ostan Vejrup, članica ansambla Mestnega gledališča Ljubljanskega, je na začetku igralske kariere izkušnje in uspehe žela na Danskem, v Veliki Britaniji, Združenih državah. V utemeljitvi nagrade lahko razberemo pomen celovite, razgledane osebnosti za dobro igro. Kot zapiše Zala Dobovšek, igralka vlogam vnaša polnokrvnost, izhajajočo iz trdnega igralskega razmisleka in samospraševanja. V zadnjih dveh letih je prepričala z velikim razponom vlog, med drugim je kot Klitajmestra v Nesrečnem rodu v etru antičnega in sodobnega opolnomočila ključna vprašanja o položaju žensk, v znanstvenem kabaretu 2020 pa, je ob petju in plesu izrazito izstopil njen glas in hkrati moč tihe prezence.

Njegova moč žari še v tišinah in ko se umakne v ozadje. On je igralska zverina, zapiše Diana Koloini o Vladimirju Vlaškaliću, članu drame SNG Maribor – še drugemu letošnjemu prejemniku Severjeve nagrade za poklicne dosežke. Pri njem se izrazito pokaže moč igralske energije. Skoraj ni gledališča v deželi, na oder katerega ne bi stopil. Svojo kariero je dolgo gradil kot igralski nomad. V zadnjih dveh letih je izstopil z vlogami Johna Halla v drami Lov na čarovnice, kot Arnolf v Molièrovi komediji Šola za žene, in seveda kot Andraž v poetični drami Grmače Daneta Zajca, ki mu je posebej segla v srce.

Za ljubiteljsko ustvarjalnost so letos nagradili Bojana Visterja iz Šentjakobskega gledališča Ljubljana. Kot 10. porotnik v predstavi Dvanajst jeznih mož je, kot so zapisali, pot od zatajevane nestrpnosti do izbruha in nazadnje popolnega obupa opremil s prefinjenimi indici in detajli, ki so miniaturni smerokazi za gledalca. V Resno motenih, klasični besedni komediji, pa se je prepričljivo spopadel z vlogo taksista Petra, karakterja z obsesivno-kompulzivno motnjo. In še nagradi za stvaritve študentov dramske igre: Gaja Filač se je v igri Roberto Zucco neutrudno poglabljala, razdajala ter hkrati natančno izrisovala pot svojega tragičnega in hkrati svetlega, prodornega lika Punce. Klemen Kovačič pa je v predstavi H genotipu Hamlet svoj lik disciplinirano in natančno očistil vsega balasta in se z njim soočil »iz oči v oči« ter ustvaril nekaj neulovljivo pristnega, odrsko živega, polnega, celo duhovitega, predvsem pa pretresljivega.


02.06.2021

Kritiško sito prejel Muanis Sinanović

Literarno nagrado kritiško sito, deseto po vrsti, je pred nekaj urami prejel Muanis Sinanović, in sicer za svojo četrto pesniško zbirko Krhke karavane. Nagrado podeljuje Društvo slovenskih literarnih kritikov, v končni žiriji pa je sodelovalo 12 članov društva.


02.06.2021

Eva Petrič: Postkoronsko sonce, v nihanju

Vsebine Programa Ars


02.06.2021

.abeceda [ansambel za novo glasbo] v Klubu CD

.abeceda [ansambel za novo glasbo] deluje v sklopu Inštituta .abeceda. Delovanja zasedbe je mogoče razumeti dvoplastno. Obenem gre za združenje glasbenikov, ki lahko delujejo kot standardna komorna zasedba, specializirana za izvajanje sodobne glasbe, po drugi strani pa gre za širšo platformo, ki je trdno vpeta v opravilnost celotnega Inštituta .abeceda. V tem pogledu ponuja možnost za delovanje, preizkušanje ter predstavitve mladim skladateljem in izvajalcem, torej je nekakšen laboratorij za zagotavljanje infrastrukturne opore.


01.06.2021

Ocena predstave: Cipe SLG Celje

Vsebine Programa Ars


31.05.2021

Nočni pisec

V ljubljanski Drami je bila sinoči premierno uprizorjena monodramska pripoved vsestranskega umetnika Jana Fabra, ki je tudi tokrat v avtorski projekt Nočni pisec združil različne umetniške izraze in teme, dnevniške zapiske, odlomke iz gledaliških besedil in znane skladbe, ki se vpletajo v njegovo biografijo. V slovenski različici predstave, ki je del širšega evropskega eksperimenta, je podobo Fabrovega alter ega poosebil in utelesil igralec Marko Mandić. Predstavo si je ogledala Magda Tušar.


30.05.2021

Cankarjevo nagrado prejme Gašper Kralj

Danes pozno popoldne je bila v Kulturnem domu Ivana Cankarja na Vrhniki slavnost s podelitvijo Cankarjeve nagrade za najboljše izvirno slovensko literarno delo s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja. Že več kot mesec dni vemo, da so bili nominiranci štirje avtorji romanov: Andrej Blatnik, Gašper Kralj, Mirana Likar in Lucija Stepančič, izmed njih pa je žirija izbrala roman Škrbine Gašperja Kralja.


30.05.2021

Podelitev Cankarjeve nagrade 2021; žirija je izbirala med romani Andreja Blatnika, Gašperja Kralja, Mirane Likar in Lucije Stepančič

Nocoj bodo v Kulturnem domu Ivana Cankarja na Vrhniki drugič podelili Cankarjevo nagrado; leta 2019 so jo ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU – kot poklon velikemu književniku in kot priznanje za najboljše izvirno literarno delo minulega leta v slovenskem jeziku, izdano v knjižni obliki. Nagrajeno delo je lahko s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja (pesniška zbirka, roman, drama, zbirka kratkih pripovedi ali esejev). Žirija, ki jo sestavljajo Matej Bogataj, Ana Geršak, Niko Grafenauer, Darja Pavlič in Ivan Verč, je že aprila izbrala štiri nominirance - letos so to samo romani: Luknje Andreja Blatnika, Škrbine Gašperja Kralja, Pripovedovalec Mirane Likar in Naj me kdo zbudi Lucije Stepančič.


29.05.2021

Simfonični orkester RTV Slovenija na strehi Radia Slovenija

Primož Trdan in Lidija Hartman v živo s snemanja koncerta na strehi Radia Slovenija


28.05.2021

Ocena filma Fotograf

Vsebine Programa Ars


28.05.2021

Ocena filma Oče

Vsebine Programa Ars


28.05.2021

Ocena filma Oče

Vsebine Programa Ars


28.05.2021

Indijski režiser Ritesh Batra

Vsebine Programa Ars


28.05.2021

DobraVaga – pet let

Z odprtjem skupinske razstave Sosedje. Urbane prigode prijateljev in diplomatov se danes začenja obeleževanje 5. obletnice ustanovitve Dobre Vage, galerijskega, razstavnega in projektnega prostora pod arkadami na ljubljanski tržnici. Glavne programske smernice so: kolektivno vodenje galerije ter spodbujanje mladih umetnic in umetnikov v treh programskih sklopih Odprti atelje, Umetnik/umetnica na mesec ter prodajna galerija. Prispevek je pripravila Petra Tanko.


27.05.2021

Glasba 20. stoletja - Komorna glasba Alfreda Šnitkeja

V oddaji Glasba 20. stoletja tokrat predvajamo komorni skladbi Alfreda Šnitkeja, Klavirski trio in Sonato za violončelo in klavir št. 1. Šnitke je z neverjetno lahkoto uporabljal sredstva iz različnih glasbenih govoric, ki so mu bila na voljo, jih združeval ali ločeval kot dobesedne ali variirane citate, izkrivljene, predelane in na novo ustvarjene, ter povezoval na videz nasprotujoče si glasbene odlomke ali zvočne skupke. V glasbi Alfreda Šnitkeja je pomembno komponento pomenila ideja minljivosti in minevanja. Muzikolog Theodor Adorno je zapisal, da je bil celoten opus Alfreda Šnitkeja usmerjen h kompozicijskim preoblikovanjem, ki so predstavljala metaforo izginevanja, njegova glasba je bila slovo od življenja. Tudi sam skladatelj je rekel, da je nekoč na papir zapisal prečudovit akord, ki je kmalu za tem zarjavel.


27.05.2021

Ministrstvo za kulturo: razstava v Bruslju ni odpovedana

Razstava Živimo v vznemirljivih časih, ki jo je pretekli teden odpovedal minister za kulturo Vasko Simoniti, ponovno vznemirja. V Koroški galeriji likovnih umetnosti so s strani ministrstva prejeli danes klic, da ministrstvo ne odpoveduje razstave, ki naj bi bila na ogled med slovenskim predsedovanjem Svetu Evropske unije v Evropskem parlamentu. V galeriji se bodo najprej posvetovali z umetniki ali bodo razstavo, po vseh peripetijah, kljub temu izvedli.


27.05.2021

30 - Srdjan Živulović

Zgodovinski spomin ohranjamo s pomočjo in močjo podob. Kolektivni spomin Slovenk in Slovencev je zaznamovalo tudi dogajanje pred 30 leti. V narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani je na ogled razstava fotografij ob 30-letnici samostojnosti Slovenije, kot jo je ovekovečil fotoreporter Srđjan Živulović.  Leta bežijo in spomini bledijo. Tri desetletja po prelomnih dogodkih je jasno, da je Živulović eden tistih fotoreporterjev, ki so za vedno zaznamovali kolektivne impresije Slovencev. Podobe osamosvojitve v našem spominu so velikokrat prav njegove fotoreporterske stvaritve.


25.05.2021

NUK2 stoji zaradi spora med občino in državo

Začetek gradnje nove Narodne in univerzitetne knjižnice se odmika tudi zato, ker Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Mestna občina Ljubljana ne zmoreta skleniti dogovora o zemljiščih v lasti ljubljanske občine. Nacionalni svet za kulturo zato obe strani poziva, naj do konca junija skleneta dogovor, saj je od tega odvisna usoda gradbenega dovoljenja za projekt NUK2. Blaž Mazi


25.05.2021

Ujete v medmrežju

Vsebine Programa Ars


Stran 50 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov