Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glavni nagradi so podelili Jette Ostan Vejrup in Vladimirju Vlaškaliću.
Letos je Loški oder nadomestil virtualni. Podelitev gledaliških nagrad sklada Staneta Severja smo si lahko ogledali na spletu. Za dosežke v poklicnem gledališču so nagradili Jette Ostan Vejrup in Vladimirja Vlaškalića, za ljubiteljsko igro Bojana Visterja, nagrado za dosežke študentov dramske igre pa sta prejela Gaja Filač in Klemen Kovačič. Na prireditvi so se ob 50. obletnici smrti poklonili spominu Staneta Severja – gledališkega, filmskega in radijskega igralca.
Prejemnica Severjeve nagrade za poklicne igralske stvaritve, Jette Ostan Vejrup, članica ansambla Mestnega gledališča Ljubljanskega, je na začetku igralske kariere izkušnje in uspehe žela na Danskem, v Veliki Britaniji, Združenih državah. V utemeljitvi nagrade lahko razberemo pomen celovite, razgledane osebnosti za dobro igro. Kot zapiše Zala Dobovšek, igralka vlogam vnaša polnokrvnost, izhajajočo iz trdnega igralskega razmisleka in samospraševanja. V zadnjih dveh letih je prepričala z velikim razponom vlog, med drugim je kot Klitajmestra v Nesrečnem rodu v etru antičnega in sodobnega opolnomočila ključna vprašanja o položaju žensk, v znanstvenem kabaretu 2020 pa, je ob petju in plesu izrazito izstopil njen glas in hkrati moč tihe prezence.
Njegova moč žari še v tišinah in ko se umakne v ozadje. On je igralska zverina, zapiše Diana Koloini o Vladimirju Vlaškaliću, članu drame SNG Maribor – še drugemu letošnjemu prejemniku Severjeve nagrade za poklicne dosežke. Pri njem se izrazito pokaže moč igralske energije. Skoraj ni gledališča v deželi, na oder katerega ne bi stopil. Svojo kariero je dolgo gradil kot igralski nomad. V zadnjih dveh letih je izstopil z vlogami Johna Halla v drami Lov na čarovnice, kot Arnolf v Molièrovi komediji Šola za žene, in seveda kot Andraž v poetični drami Grmače Daneta Zajca, ki mu je posebej segla v srce.
Za ljubiteljsko ustvarjalnost so letos nagradili Bojana Visterja iz Šentjakobskega gledališča Ljubljana. Kot 10. porotnik v predstavi Dvanajst jeznih mož je, kot so zapisali, pot od zatajevane nestrpnosti do izbruha in nazadnje popolnega obupa opremil s prefinjenimi indici in detajli, ki so miniaturni smerokazi za gledalca. V Resno motenih, klasični besedni komediji, pa se je prepričljivo spopadel z vlogo taksista Petra, karakterja z obsesivno-kompulzivno motnjo. In še nagradi za stvaritve študentov dramske igre: Gaja Filač se je v igri Roberto Zucco neutrudno poglabljala, razdajala ter hkrati natančno izrisovala pot svojega tragičnega in hkrati svetlega, prodornega lika Punce. Klemen Kovačič pa je v predstavi H genotipu Hamlet svoj lik disciplinirano in natančno očistil vsega balasta in se z njim soočil »iz oči v oči« ter ustvaril nekaj neulovljivo pristnega, odrsko živega, polnega, celo duhovitega, predvsem pa pretresljivega.
Glavni nagradi so podelili Jette Ostan Vejrup in Vladimirju Vlaškaliću.
Letos je Loški oder nadomestil virtualni. Podelitev gledaliških nagrad sklada Staneta Severja smo si lahko ogledali na spletu. Za dosežke v poklicnem gledališču so nagradili Jette Ostan Vejrup in Vladimirja Vlaškalića, za ljubiteljsko igro Bojana Visterja, nagrado za dosežke študentov dramske igre pa sta prejela Gaja Filač in Klemen Kovačič. Na prireditvi so se ob 50. obletnici smrti poklonili spominu Staneta Severja – gledališkega, filmskega in radijskega igralca.
Prejemnica Severjeve nagrade za poklicne igralske stvaritve, Jette Ostan Vejrup, članica ansambla Mestnega gledališča Ljubljanskega, je na začetku igralske kariere izkušnje in uspehe žela na Danskem, v Veliki Britaniji, Združenih državah. V utemeljitvi nagrade lahko razberemo pomen celovite, razgledane osebnosti za dobro igro. Kot zapiše Zala Dobovšek, igralka vlogam vnaša polnokrvnost, izhajajočo iz trdnega igralskega razmisleka in samospraševanja. V zadnjih dveh letih je prepričala z velikim razponom vlog, med drugim je kot Klitajmestra v Nesrečnem rodu v etru antičnega in sodobnega opolnomočila ključna vprašanja o položaju žensk, v znanstvenem kabaretu 2020 pa, je ob petju in plesu izrazito izstopil njen glas in hkrati moč tihe prezence.
Njegova moč žari še v tišinah in ko se umakne v ozadje. On je igralska zverina, zapiše Diana Koloini o Vladimirju Vlaškaliću, članu drame SNG Maribor – še drugemu letošnjemu prejemniku Severjeve nagrade za poklicne dosežke. Pri njem se izrazito pokaže moč igralske energije. Skoraj ni gledališča v deželi, na oder katerega ne bi stopil. Svojo kariero je dolgo gradil kot igralski nomad. V zadnjih dveh letih je izstopil z vlogami Johna Halla v drami Lov na čarovnice, kot Arnolf v Molièrovi komediji Šola za žene, in seveda kot Andraž v poetični drami Grmače Daneta Zajca, ki mu je posebej segla v srce.
Za ljubiteljsko ustvarjalnost so letos nagradili Bojana Visterja iz Šentjakobskega gledališča Ljubljana. Kot 10. porotnik v predstavi Dvanajst jeznih mož je, kot so zapisali, pot od zatajevane nestrpnosti do izbruha in nazadnje popolnega obupa opremil s prefinjenimi indici in detajli, ki so miniaturni smerokazi za gledalca. V Resno motenih, klasični besedni komediji, pa se je prepričljivo spopadel z vlogo taksista Petra, karakterja z obsesivno-kompulzivno motnjo. In še nagradi za stvaritve študentov dramske igre: Gaja Filač se je v igri Roberto Zucco neutrudno poglabljala, razdajala ter hkrati natančno izrisovala pot svojega tragičnega in hkrati svetlega, prodornega lika Punce. Klemen Kovačič pa je v predstavi H genotipu Hamlet svoj lik disciplinirano in natančno očistil vsega balasta in se z njim soočil »iz oči v oči« ter ustvaril nekaj neulovljivo pristnega, odrsko živega, polnega, celo duhovitega, predvsem pa pretresljivega.
Vsebine Programa Ars
Pozavnist Nils Landgren ima številno navdušeno občinstvo tako doma na Švedskem kot tudi v Nemčiji, ki je skorajda njegova druga domovina. Igra jazz in funk, ustvaril pa je tudi lastno božično tradicijo. Že nekaj let namreč pripravlja koncertni program, ki ga imenuje Božič s prijatelji. Leta 2017 je skupina nastopila v Berwaldovi dvorani v Stockholmu, kjer je s svojo glasbo širila božično vzdušje.
Latvijski radio v Rigi prireja koncert z glasbo latvijskega skladatelja Ugisa Praulinša, ki ga je navdahnila glasba renesanse. Njegov glasbeni projekt z naslovom Pot luči bodo izvajali člani vokalnega ansambla Ars Antiqua Riga, in glasbeniki na orglah in baročnih pozavnah, izvajalcem pa se bo pri klaviaturah pridružil tudi skladatelj.
V okviru Evroradijskega božičnega dne Radio iz Kölna ponuja glasbo Georga Philippa Telemanna s koncertom v cerkvi Svete trojice v Kölnu. Na koncertu nastopajo solisti vokalnega ansambla Rheinische Kantorei in inštrumentalnega ansambla Das Kleine Konzert pod dirigentskim vodstvom Hermanna Maxa. Glasbeniki bodo izvedli pet kantat Georga Philippa Telemanna, ki jih je ta za verske obrede v božičnem času napisal med svojim bivanjem v Frankfurtu in Hamburgu.
Finski radio že 26. leto zapored v okviru Evroradijskega božičnega dne ponuja koncert iz cerkve Kallio v Helsinkih. Tokrat bo nastopila finska pevka Maria Ylipää in njen ansambel, ki bo izvajal spored raznovrstne božične glasbe, tradicionalne in nove božične skladbe. Z Mario Ylipää nastopajo kitarist Marzi Nyman, akordeonist Niko Kumpuvaara in kontrabasist Ville Herrala.
Začnimo pri wuhobranu, neologizmu leta 2020. Komisijo je navdušil z izvirnostjo in pozitivnim pomenom. Gre za izdelek, ki je donacija prostovoljcev zdravstvenemu osebju in se ga ne sme preprodajati. Skrbi za to, da trakci maske pri dolgotrajni rabi ne ožulijo ušes. Ker se piše z dvojnim w, pa ima še dodaten pomen, saj jo lahko povezujemo s kitajskim mestom Wuhan, kjer naj bi se pandemija začela. Finalistke za besedo leta niso tako presenetljive. So pa zanimivi razlogi za njihov izbor. Kolesarjenje je beseda, ki se nanaša tako na slovenski zmagi na kolesarski dirki po Franciji kot tudi na proteste. Beseda šolotožje presenetljivo označuje, kako zelo letos starši in otroci pogrešajo šolo. Mehurček je slovenski prevod za social bubble, ki obenem spominja na slovensko klasiko, knjigo pesmi za otroke Otona Župančiča Mehurčki. Zoom se nanaša na aplikacijo za videoklice, zanimive pa so izpeljanke kot sta zoomati ali zoomer. Slovenska posebnost je besedna zveza 14 dni, ker že od marca poslušamo, da je naslednjih 14 dni ključnih, kritičnih. Beseda ne-leto dobro opiše letošnje leto. Rahljanje je v zvezi s epidemijo pozitivna beseda, cepivo nekateri dojemajo negativno, karantena je redko pozitivna, predihovalnik prav tako, vsekakor pa bi se vsi strinjali, da je med najbolj negativnimi letos beseda pozitiven. Akcija poteka na pobudo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Tudi letos vzporedno poteka izbor kretnje leta, nad katero bdi Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Glasovanje med finalistkami bo potekalo med 4. in 11. januarjem 2021.
Leta 2025 bo eno od slovenskih mest nosilo naziv Evropska prestolnica kulture (EPK). V ožji izbor so se uvrstili Ljubljana, Nova Gorica, Ptuj in Piran. Kdo bo nosilec laskavega naziva, bo znano popoldne.
Neveljaven email naslov