Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

50. let gledaliških nagrad Sklada Staneta Severja

23.12.2020


Glavni nagradi so podelili Jette Ostan Vejrup in Vladimirju Vlaškaliću.

Letos je Loški oder nadomestil virtualni. Podelitev gledaliških nagrad sklada Staneta Severja smo si lahko ogledali na spletu. Za dosežke v poklicnem gledališču so nagradili Jette Ostan Vejrup in Vladimirja Vlaškalića, za ljubiteljsko igro Bojana Visterja, nagrado za dosežke študentov dramske igre pa sta prejela Gaja Filač in Klemen Kovačič. Na prireditvi so se ob 50. obletnici smrti poklonili spominu Staneta Severja – gledališkega, filmskega in radijskega igralca.

Prejemnica Severjeve nagrade za poklicne igralske stvaritve, Jette Ostan Vejrup, članica ansambla Mestnega gledališča Ljubljanskega, je na začetku igralske kariere izkušnje in uspehe žela na Danskem, v Veliki Britaniji, Združenih državah. V utemeljitvi nagrade lahko razberemo pomen celovite, razgledane osebnosti za dobro igro. Kot zapiše Zala Dobovšek, igralka vlogam vnaša polnokrvnost, izhajajočo iz trdnega igralskega razmisleka in samospraševanja. V zadnjih dveh letih je prepričala z velikim razponom vlog, med drugim je kot Klitajmestra v Nesrečnem rodu v etru antičnega in sodobnega opolnomočila ključna vprašanja o položaju žensk, v znanstvenem kabaretu 2020 pa, je ob petju in plesu izrazito izstopil njen glas in hkrati moč tihe prezence.

Njegova moč žari še v tišinah in ko se umakne v ozadje. On je igralska zverina, zapiše Diana Koloini o Vladimirju Vlaškaliću, članu drame SNG Maribor – še drugemu letošnjemu prejemniku Severjeve nagrade za poklicne dosežke. Pri njem se izrazito pokaže moč igralske energije. Skoraj ni gledališča v deželi, na oder katerega ne bi stopil. Svojo kariero je dolgo gradil kot igralski nomad. V zadnjih dveh letih je izstopil z vlogami Johna Halla v drami Lov na čarovnice, kot Arnolf v Molièrovi komediji Šola za žene, in seveda kot Andraž v poetični drami Grmače Daneta Zajca, ki mu je posebej segla v srce.

Za ljubiteljsko ustvarjalnost so letos nagradili Bojana Visterja iz Šentjakobskega gledališča Ljubljana. Kot 10. porotnik v predstavi Dvanajst jeznih mož je, kot so zapisali, pot od zatajevane nestrpnosti do izbruha in nazadnje popolnega obupa opremil s prefinjenimi indici in detajli, ki so miniaturni smerokazi za gledalca. V Resno motenih, klasični besedni komediji, pa se je prepričljivo spopadel z vlogo taksista Petra, karakterja z obsesivno-kompulzivno motnjo. In še nagradi za stvaritve študentov dramske igre: Gaja Filač se je v igri Roberto Zucco neutrudno poglabljala, razdajala ter hkrati natančno izrisovala pot svojega tragičnega in hkrati svetlega, prodornega lika Punce. Klemen Kovačič pa je v predstavi H genotipu Hamlet svoj lik disciplinirano in natančno očistil vsega balasta in se z njim soočil »iz oči v oči« ter ustvaril nekaj neulovljivo pristnega, odrsko živega, polnega, celo duhovitega, predvsem pa pretresljivega.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

50. let gledaliških nagrad Sklada Staneta Severja

23.12.2020


Glavni nagradi so podelili Jette Ostan Vejrup in Vladimirju Vlaškaliću.

Letos je Loški oder nadomestil virtualni. Podelitev gledaliških nagrad sklada Staneta Severja smo si lahko ogledali na spletu. Za dosežke v poklicnem gledališču so nagradili Jette Ostan Vejrup in Vladimirja Vlaškalića, za ljubiteljsko igro Bojana Visterja, nagrado za dosežke študentov dramske igre pa sta prejela Gaja Filač in Klemen Kovačič. Na prireditvi so se ob 50. obletnici smrti poklonili spominu Staneta Severja – gledališkega, filmskega in radijskega igralca.

Prejemnica Severjeve nagrade za poklicne igralske stvaritve, Jette Ostan Vejrup, članica ansambla Mestnega gledališča Ljubljanskega, je na začetku igralske kariere izkušnje in uspehe žela na Danskem, v Veliki Britaniji, Združenih državah. V utemeljitvi nagrade lahko razberemo pomen celovite, razgledane osebnosti za dobro igro. Kot zapiše Zala Dobovšek, igralka vlogam vnaša polnokrvnost, izhajajočo iz trdnega igralskega razmisleka in samospraševanja. V zadnjih dveh letih je prepričala z velikim razponom vlog, med drugim je kot Klitajmestra v Nesrečnem rodu v etru antičnega in sodobnega opolnomočila ključna vprašanja o položaju žensk, v znanstvenem kabaretu 2020 pa, je ob petju in plesu izrazito izstopil njen glas in hkrati moč tihe prezence.

Njegova moč žari še v tišinah in ko se umakne v ozadje. On je igralska zverina, zapiše Diana Koloini o Vladimirju Vlaškaliću, članu drame SNG Maribor – še drugemu letošnjemu prejemniku Severjeve nagrade za poklicne dosežke. Pri njem se izrazito pokaže moč igralske energije. Skoraj ni gledališča v deželi, na oder katerega ne bi stopil. Svojo kariero je dolgo gradil kot igralski nomad. V zadnjih dveh letih je izstopil z vlogami Johna Halla v drami Lov na čarovnice, kot Arnolf v Molièrovi komediji Šola za žene, in seveda kot Andraž v poetični drami Grmače Daneta Zajca, ki mu je posebej segla v srce.

Za ljubiteljsko ustvarjalnost so letos nagradili Bojana Visterja iz Šentjakobskega gledališča Ljubljana. Kot 10. porotnik v predstavi Dvanajst jeznih mož je, kot so zapisali, pot od zatajevane nestrpnosti do izbruha in nazadnje popolnega obupa opremil s prefinjenimi indici in detajli, ki so miniaturni smerokazi za gledalca. V Resno motenih, klasični besedni komediji, pa se je prepričljivo spopadel z vlogo taksista Petra, karakterja z obsesivno-kompulzivno motnjo. In še nagradi za stvaritve študentov dramske igre: Gaja Filač se je v igri Roberto Zucco neutrudno poglabljala, razdajala ter hkrati natančno izrisovala pot svojega tragičnega in hkrati svetlega, prodornega lika Punce. Klemen Kovačič pa je v predstavi H genotipu Hamlet svoj lik disciplinirano in natančno očistil vsega balasta in se z njim soočil »iz oči v oči« ter ustvaril nekaj neulovljivo pristnega, odrsko živega, polnega, celo duhovitega, predvsem pa pretresljivega.


19.10.2020

Skandinavci letos prodali celo več kot knjig kot lani

Frankfurtski knjižni sejem, ki je letos potekal v virtualni obliki, je osrednji knjigotrški dogodek v svetu in pokazatelj knjižnih trendov. Medtem, ko je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo zabeležili boljši rezultat kot v lanskem letu, ugotavlja dr. Miha Kovač.


19.10.2020

Nagrada angelus Goranu Vojnoviću

Vsebine Programa Ars


19.10.2020

Čakalnica

Vsebine Programa Ars


18.10.2020

Kovič: Jesen (odlomek)

Vsebine Programa Ars


18.10.2020

Kovič: Jesen (odlomek)

Vsebine Programa Ars


18.10.2020

Blokada slovenskega filma

Vsebine Programa Ars


16.10.2020

Slovenske nagrade za oblikovanje in interier

Oktober je tradicionalno mesec oblikovanja, zato je Zavod Big - Center za kreativno gospodarstvo danes podelil slovenske nacionalne nagrade za oblikovanje in interier v letu 2020. Nagrade so podelili za brezčasno slovensko oblikovanje, javni in zasebni interier, oblikovanje leta in perspektivnim oblikovalcem.


16.10.2020

Aškerčeva nagrada

Vsebine Programa Ars


16.10.2020

Finžgar in Plečnik

Vsebine Programa Ars


16.10.2020

Federico Fellini

Vsebine Programa Ars


16.10.2020

Viggo Mortensen

Vsebine Programa Ars


16.10.2020

Pogovor z Martinom Turkom

Vsebine Programa Ars


15.10.2020

Ta obraz

Vsebine Programa Ars


15.10.2020

Aipa

Vsebine Programa Ars


14.10.2020

Cvetje v jeseni - splošni

Vsebine Programa Ars


14.10.2020

Slovenija na frankfurtskem knjižnem sejmu

Vsebine Programa Ars


14.10.2020

Začel se je virtualni frankfurtski knjižni sejem

Med večjimi dogodki v svetu, ki so zaradi virusa COVID-19 odpadli v fizični obliki, je tudi frankfurtski knjižni sejem, največji knjigotrški dogodek v svetu, ki bo do konca tedna v celoti potekal v virtualni obliki. Nemcem je ob začetku sejma treba priznati, da jim je uspelo. Pod skupnim geslom Vsi skupaj, zdaj so pripravili za kar 260 ur programa s 750 udeleženci, med njimi bodo Margaret Atwood, Edward Snowden, Slavoj Žižek in Jamie Oliver. Med 4400 digitalnimi razstavljavci iz 103 držav se bodo prodajale avtorske pravice, skupno pa se bo zvrstilo kar 2200 dogodkov. Častna gostja sejma je Kanada, ki bo to tudi prihodnje leto, ko naj bi sejem potekal v fizični obliki, saj ga virtualno ni mogoče nadomestiti. Direktor sejma Juergen Boos je opozarjal na znamenja upanja in na to, kako so stopili vsi skupaj, da bi sejem izvedli, vendar tudi iskreno izrazil razočaranje: »Razočaran sem, zelo sem razočaran, ker nam ni uspelo pripraviti sejma v fizični obliki. Še posebej za izgubljene priložnosti naših razstavljavcev in obiskovalcev.« Sejma v več kot 30 letih ni niti enkrat izpustil profesor bibliotekarstva dr. Miha Kovač. Poudaril je, da bo tudi letos dogajanje burno, enako kot pretekla leta, ko so poklicni udeleženci od jutra do večera tekali od enega sestanka do drugega. Tokrat bodo pač to počeli na spletu. Manjkala pa bodo večerna neformalna druženja, ki so ključna za dobre poslovne odnose. Knjige izbranih slovenskih založnikov si bo mogoče ogledati na sprehodu po virtualni nacionalni stojnici Javne agencije za knjigo. Med slovenskimi knjigami v tujem jeziku pa so v Frankfurtu v ospredje postavili roman Alme Karlin Urok južnega morja in knjižni prvenec kuharske zvezdnice Ane Roš Sonce in dež. Foto: frankfurtski knjižni sejem


14.10.2020

Festival glasbenega filma Naj se rola

Vsebine Programa Ars


13.10.2020

Nova butalska čitanka

Vsebine Programa Ars


Stran 68 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov