Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naj se literarno leto začne s tem, kar nam je bilo lani v veselje
Prvo nedeljo novega leta bomo v duhu rekla »sreča v nesreči« zaznamovali s humoresko, ki jo je napisal Boštjan Gorenc – Pižama. V preteklem letu ni bilo prav veliko stvari, ki bi se jih vsi - ali pa vsaj velika večina - razveselili, vsekakor pa mednje sodijo počitniški vavčerji. Vsi smo jih dobili, tudi babice ... In to je snov humoreske Boštjana Gorenca – Pižame Misija vavčer, ki jo bo interpretirala dramska igralka Ana Urbanc.
V Literarnem portretu bomo predstavili ameriškega pisatelja Edgarja Lawrencea Doctorowa. Rodil se je v družini rusko-judovskih priseljencev, čemur je mogoče pripisati njegovo zanimanje za levičarstvo, judovsko izkušnjo in "americano". Zaslovel je z romanom Ragtime, v katerem je na ozadju velikih socialnih problemov začetka 20. stoletja opisal usode treh družin - bele anglosaksonske, družine judovskih priseljencev in tretje, temnopolte družine. Pet let za romanom Ragtime je izdal delo Loon Lake, v osemdeseta pa sodita zbirka kratke proze Življenja pesnikov in roman Billy Bathgate. Leta 2005 je izšel njegov zadnji roman z naslovom The March - Pohod. Edgar Lawrence Doctorow je umrl leta 2015.
Wallace Stevens se je v ameriško tradicijo zapisal kot prvak modernizma in eden najbolj trdnih stebrov kanona z močnim vplivom na poezijo pesnikov XX. stoletja. Prvo pesniško zbirko je objavil pozno, leta 1923, pri skoraj 45 letih. Vrhunec svojega ustvarjanja je nato doživljal v tridesetih letih in na začetku štiridesetih let prejšnjega stoletja. Iz avtorjevega poznega obdobja je zbirka Sviti jeseni – vanjo sodi tudi daljša pesnitev Običajen večer v New Havnu; odlomek iz nje je za Literarni nokturno prevedla Ana Pepelnik. Zanjo je Stevens po izidu leta 1950 prejel priznanje National Book Award. Z leti je njegovo pesnjenje postajalo bolj in bolj abstraktno. Umrl je leta 1955. Tega leta so njegove Zbrane pesmi nagradili s Pulitzerjevo nagrado.
Pierre Soletti je devetinštiridesetletni francoski pesnik, risar, ulični umetnik, dramaturg. V slovenskem prevodu Toneta Škrjanca imamo Solettijevo knjigo z naslovom Avgust ne razume več tega sveta. Avgust je starec, ki sledi najdrobnejšim vzgibom svoje duše in pogledom na podrobnosti, ki jih sicer nihče ne opazi. Iz tega se izvije modrost bivanja, na katero smo sodobni ljudje večinoma pozabili in na kar nas knjiga Avgust ne razume več tega sveta opominja.
Mineva sto let od rojstva švicarskega pisatelja Friedricha Dürrenmatta. Zaslovel je na začetku petdesetih v Nemčiji s komedijo Zakon gospoda Mississippija, ki je na švicarskih odrih niso hoteli igrati. Še večji uspeh je dosegel nekaj let zatem s komedijo Obisk stare gospe, leta 1962 pa je nastala njegova najznamenitejša igra Fiziki - v podnaslovu označena kot komedija v dveh dejanjih, ki pa je že blizu groteski. Literarni večer o Dürrenmattovih Fizikih je leta 2008 pripravila Mojca Redjko.
Finska pesnica in pisateljica Vilja -Tuulia Huotarinen, rojena leta 1977, je izdala štiri pesniške zbirke in več proznih del za otroke in mladostnike. V prvi pesniški zbirki Prepovedano teči s škarjami se je ukvarjala s temo dekliškega telesa in odraščanja v družbi, polni pravil. Za Literarni nokturno 5. januarja smo izbrali nekaj pesmi iz njene druge zbirke z naslovom Mesto ženske. V ospredju so vprašanja o ženskosti. Pesmi je prevedel Klemen Pisk.
Niso redki poznavalci literature, ki menijo, da je sonet najtežja in najbolj žlahtna pesniška oblika. Pesnik in kritik Nicolas Boileau-Despréaux, znameniti pisec prve francoske poetike, je celo sodil, da res dober sonet pride med bralce le vsakih sto let. V slovenski poeziji se je sonet uveljavil z vrhunsko sonetistiko Franceta Prešerna, a ta pesniška oblika stopila v naš prostor že prej, v baroku. Predlogo za oddajo, ki je bila leta 2002 posneta kot Literarni večer, je pripravil pokojni pesnik in prevajalec Ciril Bergles, poezijo pa interpretirata dramska igralca Slavko Cerjak in Boris Juh.
Praznik epifanije, razglašenja Gospodovega, prinaša v Literarni nokturno odlomek daljše pripovedi o svetih treh kraljih Michela Tourniera. V besedilu o Gašperju Merojskem v prevodu Lučke Uršič pripoveduje Tournier, eden najplodnejših francoskih romanopiscev, kako se je nesrečno zaljubljeni kralj odpravil na potovanje, da bi omilil svoje srčne bolečine. Hkrati pa bi sledil kometu ali zvezdi repatici, »ki naznanja pomembne dogodke«, kot je kralju rekel zvezdoslovec. Gre torej za leposlovno obdelavo zapisa iz Matejevega evangelija, kako so modri z vzhoda obiskali Jezusa, rojenega v Betlehemu.
Vít'o Staviarsky se je rodil leta 1960 v Prešovu, mestu na vzhodu Slovaške. Po selitvi na Češko je na praški akademiji FAMU študiral dramaturgijo in scenaristiko. V praškem Narodnem gledališču je bil nekaj časa scenski delavec; delal je tudi kot negovalec v praški psihiatrični bolnišnici. Delo negovalca je nadaljeval tudi po vrnitvi v rojstni Prešov, pet let je služboval v treznilnici, bil je tudi točaj, zdaj pa – navkljub literarnemu uspehu – že nekaj let prodaja blago po sejmih. Staviarsky snov jemlje iz dveh tematskih posod – ena je odvisnost od alkohola, druga romsko življenje; o tem piše tudi v noveli Kale šoljne. V tej ubeseduje okoliščine, v katerih živijo Romi, srečamo se z odvisnostjo, kriminalom, oderuštvom posojilodajalcev, obupom posojilojemalcev, s patriarhalnim odnosom do žensk in podobno. Romov ne eksotizira in pretirano stereotipizira, prav tako jih ne prikazuje skozi magičnorealistična očala. Novelo Kale šoljne je prevedla Diana Pungeršič.
Jackie Kay (roj. 1959) je ugledna škotska pesnica in pisateljica, prejemnica vrste pomembnih nagrad za književnost. Trenutno je profesorica kreativnega pisanja na Univerzi v Newcastlu. Leta 1998 je prejela Guardianovo nagrado za leposlovje, leta 2016 pa je bila imenovana za škotsko nacionalno pesnico. V slovenščini sta dostopna njena romana Trobenta in Rdeča prašna cesta. V svojem pisanju raziskuje vprašanja kulturne in spolne identitete ter ljubezenske preizkušnje. Kratka zgodba Bela posteljica, ki jo v prevodu Andreja Pleterskega predstavljamo v Izbrani prozi, je iz zbirke Stvarnost, Stvarnost iz leta 2012. Pripoveduje o lezbičnem paru, ki je sklenil, da ne bo imel otroka, čez leta pa ta odločitev na dopustovanju v neki koči bruhne na plano in postane izvor obžalovanja in medsebojnega obtoževanja, hkrati je nekakšen katalizator globlje stiske, osamljenosti in tudi razočaranja nad življenjem.
Gregory Corso, Lawrence Ferlinghetti, Jack Kerouac in Gary Snyder danes sodijo med vodilne predstavnike generacije ameriških beatnikov; izraz »Beat Generation« je vpeljal Jack Kerouac, z njim pa označil subkulturno gibanje ustvarjalcev v New Yorku, ki so svoje ustvarjanje zastavili v nasprotovanju do etablirane in akademske umetnosti, s svojimi deli pa so veliko pripomogli k detabuizaciji spolnosti in drog v literaturi, rahljanju jezikovnih norm, odpirali pa so tudi ekološka vprašanja. Pesmi izbranih avtorjev je prevedel Tone Škrjanec.
Literarne oddaje med 3. in 9. januarjem 2021
3. januar
14.05 Humoreska tega tedna – Boštjan Gorenc – Pižama: Misija vavčer
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Méret Oppenheim: Spomini in sanje
22.05 Literarni portret – Edgar Lawrence Doctorow
23.50 Literarni nokturno – Wallace Stevens: Običajen večer v New Havnu4. januar
23.50 Literarni nokturno – Pierre Soletti: Avgust ne razume več tega sveta5. januar
21.00 Literarni večer – Friedrich Dürrenmatt: Fiziki
23.50 Literarni nokturno – Vilja – Tuulia Huotarinen: Mesto ženske6. januar
11.05 Literarna matineja – Slovenski sonet od Prešerna do moderne
23.50 Literarni nokturno – Michel Tournier: Sveti trije kralji7. januar
23.50 Literarni nokturno – Rosemarie Schulak: Spomini na Piran8. januar
23.50 Literarni nokturno – Vít'o Staviarsky: Kale šoljne9. januar
18.00 Izbrana proza – Jackie Kay: Bela posteljica
23.50 Literarni nokturno – Večer beatniške poezije: Corso, Snyder, Kerouac, Ferlinghetti
Naj se literarno leto začne s tem, kar nam je bilo lani v veselje
Prvo nedeljo novega leta bomo v duhu rekla »sreča v nesreči« zaznamovali s humoresko, ki jo je napisal Boštjan Gorenc – Pižama. V preteklem letu ni bilo prav veliko stvari, ki bi se jih vsi - ali pa vsaj velika večina - razveselili, vsekakor pa mednje sodijo počitniški vavčerji. Vsi smo jih dobili, tudi babice ... In to je snov humoreske Boštjana Gorenca – Pižame Misija vavčer, ki jo bo interpretirala dramska igralka Ana Urbanc.
V Literarnem portretu bomo predstavili ameriškega pisatelja Edgarja Lawrencea Doctorowa. Rodil se je v družini rusko-judovskih priseljencev, čemur je mogoče pripisati njegovo zanimanje za levičarstvo, judovsko izkušnjo in "americano". Zaslovel je z romanom Ragtime, v katerem je na ozadju velikih socialnih problemov začetka 20. stoletja opisal usode treh družin - bele anglosaksonske, družine judovskih priseljencev in tretje, temnopolte družine. Pet let za romanom Ragtime je izdal delo Loon Lake, v osemdeseta pa sodita zbirka kratke proze Življenja pesnikov in roman Billy Bathgate. Leta 2005 je izšel njegov zadnji roman z naslovom The March - Pohod. Edgar Lawrence Doctorow je umrl leta 2015.
Wallace Stevens se je v ameriško tradicijo zapisal kot prvak modernizma in eden najbolj trdnih stebrov kanona z močnim vplivom na poezijo pesnikov XX. stoletja. Prvo pesniško zbirko je objavil pozno, leta 1923, pri skoraj 45 letih. Vrhunec svojega ustvarjanja je nato doživljal v tridesetih letih in na začetku štiridesetih let prejšnjega stoletja. Iz avtorjevega poznega obdobja je zbirka Sviti jeseni – vanjo sodi tudi daljša pesnitev Običajen večer v New Havnu; odlomek iz nje je za Literarni nokturno prevedla Ana Pepelnik. Zanjo je Stevens po izidu leta 1950 prejel priznanje National Book Award. Z leti je njegovo pesnjenje postajalo bolj in bolj abstraktno. Umrl je leta 1955. Tega leta so njegove Zbrane pesmi nagradili s Pulitzerjevo nagrado.
Pierre Soletti je devetinštiridesetletni francoski pesnik, risar, ulični umetnik, dramaturg. V slovenskem prevodu Toneta Škrjanca imamo Solettijevo knjigo z naslovom Avgust ne razume več tega sveta. Avgust je starec, ki sledi najdrobnejšim vzgibom svoje duše in pogledom na podrobnosti, ki jih sicer nihče ne opazi. Iz tega se izvije modrost bivanja, na katero smo sodobni ljudje večinoma pozabili in na kar nas knjiga Avgust ne razume več tega sveta opominja.
Mineva sto let od rojstva švicarskega pisatelja Friedricha Dürrenmatta. Zaslovel je na začetku petdesetih v Nemčiji s komedijo Zakon gospoda Mississippija, ki je na švicarskih odrih niso hoteli igrati. Še večji uspeh je dosegel nekaj let zatem s komedijo Obisk stare gospe, leta 1962 pa je nastala njegova najznamenitejša igra Fiziki - v podnaslovu označena kot komedija v dveh dejanjih, ki pa je že blizu groteski. Literarni večer o Dürrenmattovih Fizikih je leta 2008 pripravila Mojca Redjko.
Finska pesnica in pisateljica Vilja -Tuulia Huotarinen, rojena leta 1977, je izdala štiri pesniške zbirke in več proznih del za otroke in mladostnike. V prvi pesniški zbirki Prepovedano teči s škarjami se je ukvarjala s temo dekliškega telesa in odraščanja v družbi, polni pravil. Za Literarni nokturno 5. januarja smo izbrali nekaj pesmi iz njene druge zbirke z naslovom Mesto ženske. V ospredju so vprašanja o ženskosti. Pesmi je prevedel Klemen Pisk.
Niso redki poznavalci literature, ki menijo, da je sonet najtežja in najbolj žlahtna pesniška oblika. Pesnik in kritik Nicolas Boileau-Despréaux, znameniti pisec prve francoske poetike, je celo sodil, da res dober sonet pride med bralce le vsakih sto let. V slovenski poeziji se je sonet uveljavil z vrhunsko sonetistiko Franceta Prešerna, a ta pesniška oblika stopila v naš prostor že prej, v baroku. Predlogo za oddajo, ki je bila leta 2002 posneta kot Literarni večer, je pripravil pokojni pesnik in prevajalec Ciril Bergles, poezijo pa interpretirata dramska igralca Slavko Cerjak in Boris Juh.
Praznik epifanije, razglašenja Gospodovega, prinaša v Literarni nokturno odlomek daljše pripovedi o svetih treh kraljih Michela Tourniera. V besedilu o Gašperju Merojskem v prevodu Lučke Uršič pripoveduje Tournier, eden najplodnejših francoskih romanopiscev, kako se je nesrečno zaljubljeni kralj odpravil na potovanje, da bi omilil svoje srčne bolečine. Hkrati pa bi sledil kometu ali zvezdi repatici, »ki naznanja pomembne dogodke«, kot je kralju rekel zvezdoslovec. Gre torej za leposlovno obdelavo zapisa iz Matejevega evangelija, kako so modri z vzhoda obiskali Jezusa, rojenega v Betlehemu.
Vít'o Staviarsky se je rodil leta 1960 v Prešovu, mestu na vzhodu Slovaške. Po selitvi na Češko je na praški akademiji FAMU študiral dramaturgijo in scenaristiko. V praškem Narodnem gledališču je bil nekaj časa scenski delavec; delal je tudi kot negovalec v praški psihiatrični bolnišnici. Delo negovalca je nadaljeval tudi po vrnitvi v rojstni Prešov, pet let je služboval v treznilnici, bil je tudi točaj, zdaj pa – navkljub literarnemu uspehu – že nekaj let prodaja blago po sejmih. Staviarsky snov jemlje iz dveh tematskih posod – ena je odvisnost od alkohola, druga romsko življenje; o tem piše tudi v noveli Kale šoljne. V tej ubeseduje okoliščine, v katerih živijo Romi, srečamo se z odvisnostjo, kriminalom, oderuštvom posojilodajalcev, obupom posojilojemalcev, s patriarhalnim odnosom do žensk in podobno. Romov ne eksotizira in pretirano stereotipizira, prav tako jih ne prikazuje skozi magičnorealistična očala. Novelo Kale šoljne je prevedla Diana Pungeršič.
Jackie Kay (roj. 1959) je ugledna škotska pesnica in pisateljica, prejemnica vrste pomembnih nagrad za književnost. Trenutno je profesorica kreativnega pisanja na Univerzi v Newcastlu. Leta 1998 je prejela Guardianovo nagrado za leposlovje, leta 2016 pa je bila imenovana za škotsko nacionalno pesnico. V slovenščini sta dostopna njena romana Trobenta in Rdeča prašna cesta. V svojem pisanju raziskuje vprašanja kulturne in spolne identitete ter ljubezenske preizkušnje. Kratka zgodba Bela posteljica, ki jo v prevodu Andreja Pleterskega predstavljamo v Izbrani prozi, je iz zbirke Stvarnost, Stvarnost iz leta 2012. Pripoveduje o lezbičnem paru, ki je sklenil, da ne bo imel otroka, čez leta pa ta odločitev na dopustovanju v neki koči bruhne na plano in postane izvor obžalovanja in medsebojnega obtoževanja, hkrati je nekakšen katalizator globlje stiske, osamljenosti in tudi razočaranja nad življenjem.
Gregory Corso, Lawrence Ferlinghetti, Jack Kerouac in Gary Snyder danes sodijo med vodilne predstavnike generacije ameriških beatnikov; izraz »Beat Generation« je vpeljal Jack Kerouac, z njim pa označil subkulturno gibanje ustvarjalcev v New Yorku, ki so svoje ustvarjanje zastavili v nasprotovanju do etablirane in akademske umetnosti, s svojimi deli pa so veliko pripomogli k detabuizaciji spolnosti in drog v literaturi, rahljanju jezikovnih norm, odpirali pa so tudi ekološka vprašanja. Pesmi izbranih avtorjev je prevedel Tone Škrjanec.
Literarne oddaje med 3. in 9. januarjem 2021
3. januar
14.05 Humoreska tega tedna – Boštjan Gorenc – Pižama: Misija vavčer
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Méret Oppenheim: Spomini in sanje
22.05 Literarni portret – Edgar Lawrence Doctorow
23.50 Literarni nokturno – Wallace Stevens: Običajen večer v New Havnu4. januar
23.50 Literarni nokturno – Pierre Soletti: Avgust ne razume več tega sveta5. januar
21.00 Literarni večer – Friedrich Dürrenmatt: Fiziki
23.50 Literarni nokturno – Vilja – Tuulia Huotarinen: Mesto ženske6. januar
11.05 Literarna matineja – Slovenski sonet od Prešerna do moderne
23.50 Literarni nokturno – Michel Tournier: Sveti trije kralji7. januar
23.50 Literarni nokturno – Rosemarie Schulak: Spomini na Piran8. januar
23.50 Literarni nokturno – Vít'o Staviarsky: Kale šoljne9. januar
18.00 Izbrana proza – Jackie Kay: Bela posteljica
23.50 Literarni nokturno – Večer beatniške poezije: Corso, Snyder, Kerouac, Ferlinghetti
Mednarodni filmski festival v Karlovih Varih na Češkem je letos v osmih dneh ponudil več kot 200 filmov, med njimi se jih 23 poteguje za nagrade žirij – 11 v glavnem tekmovalnem programu in 12 v tekmovalnem programu Proxima. O tem, kdo vse je obiskal festival in kateri filmi so v tekmovalnih programih vzbudili največ pozornosti, poroča Petra Meterc.
Po več desetletjih opozarjanja, da je stavba SNG Drama Ljubljana nujno potrebna obnove, se zdi, da se bodo dela to poletje naposled začela. Gre za prvo fazo arheološki izkopavanj okoli objekta, ki na delo gledališča še ne bo vplivala. Prihodnja sezona bo tako zadnja, ki se bo še odigrala v stari stavbi, nato pa je predvidena selitev na Litostrojsko cesto. Prenova naj bi se končala leta 2026 (foto: MMC RTV SLO).
Art Stays bo 21-ič zapored v mesto pripeljal domače in tuje umetnike in njihova dela, letos pod naslovom Potovanje. Otvoritveni vikend s spremljevalnim sporedom se začenja s projekcijo videa Zimsko potovanje uglednega francoskega umetnika Roberta Cahena ob 18-ih v Dominikanskem samostanu, razstave pa bodo na ogled do 10. septembra. Foto (izrez): Maxime Berthou in Mark Požlep – Soutien de Famille, 2020
Prejšnji konec tedna se je v Karlovih Varih začel že 57. mednarodni filmski festival, eden najstarejših evropskih ter eden pomembnejših v regiji. Na njem bodo tudi letos prikazali več kot dvesto filmov z vsega sveta – med drugim se za nagrade poteguje triindvajset celovečernih filmov, ki so na festivalu predstavljeni prvič. O letošnjih tekmovalnih filmih pa iz Karlovih Varov Petra Meterc.
"Ločevati ni mogoče ljudi od nečloveških bitij, narave od kulture, objekta od subjekta, uma od telesa" je sporočilo skupinske mednarodne razstave O čem sanjajo krokodili. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova se predstavljajo umetniki in umetnice iz Ramale, Santiaga, Zahodne Papue in drugod. Če je bil za zahodnega kolonizatorja krokodil zver, pa so ga številne skupnosti razumele kot mistično bitje. Prav njegova moč ima simbolno vrednost upora proti plenjenju vsega, kar je lastno neki deželi in ne bi smelo biti iz nje nikoli iztrgano. Razstava ponuja ponoven razmislek o konceptu "imperialnega nasilja". Prilaščanje podob in predmetov za znanstvene namene, vsiljevanje vetrnih elektrarn pod krinko ekologije na golanskem višavju, boj staroselcev Zahodne Papue za osvoboditev – vse te politične in zgodovinske teme ljudje tam daleč opisujejo v svoji sodobni umetnosti, ki je drugačna od naše – predvsem je bolj vključujoča. Zasnova razstave Bojana Piškur, Daniela Berger, Riksa Afiaty, Shada Safadi in Akram Al Halabi, May Herbawe, Cristian Inostroza, Essa Grayeb, Hani Zurob, Lab Laba-Laba, Moelyono, Noor Abuarafeh, Papuan Voices, Paraparabuku, Patricia Domínguez, Roy Villevoye, Udeido Collective, Veronika Kusumaryati & Ernst Karel. Na fotografiji delo kolektiva Udeido, ki se ukvarja z družbenopolitičnimi vprašanji v Zahodni Papui, foto: Žiga Bratoš
Informacijska, medijska, digitalna pismenost – vsem izrazom je skupno, da opisujejo sodobne veščine in znanja, nujna za učinkovito in kritično uporabo ter ustvarjanje vsebin. Kakšno vlogo ima v tem jezik? 59. seminar slovenskega jezika, literature in kulture organizira ga Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer so pripravili še druge poletne prireditve: 18. Mladinsko poletno šolo slovenščine in 42. Poletno šolo slovenskega jezika za odrasle. Foto naslovnice kataloga: Žiga Bratoš
V Hrastniku je tokrat 3. zapored odprl vrata festival delavskega filma Kamerat, ki letos v štirih festivalskih dneh ponuja več kot 20 filmski projekcij. Filmi različnih žanrov ponujajo kritično refleksijo položaja delavstva. Tematika, ki ni pogosta na filmskih plastnih, in govori o tistih, ki jih kapitalizem izkorišča, si jih podreja in jih instrumentalizira za večanje dobičkov, ter o posledicah teh procesov. Festival, ki je edinstven pri nas in tudi v širšem evropskem prostoru ter eden redkih tovrstnih v svetu, uspešno oživlja tudi industrijsko dediščino kraja – prostore nekdanjega rudnika –, in s tem ponuja unikatno filmsko in ambientalno doživetje. Festivalsko dogajanje spremlja tudi bogat spremljevalni program – od okroglih miz do razstav, ki prav tako v ospredje postavljajo boj za delavske pravice. Festival letos prvič podpira tudi Slovenski filmski center. Prispevek je pripravila Karmen Štrancar Rajevec.
S pesniškim nastopom na Vodnikovi domačiji Center v Ljubljani se začenja jubilejna 20. izvedba festivala Pranger – srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije. Osnovni koncept je že od njegovega nastanka leta 2004 isti: trije izbrani kritiki javno pred avtorji pretresajo tri pesniška dela, ki so jih izbrali, ter sodelujejo pri razpravah tudi o drugih izbranih zbirkah. Na Prangerju se bo razmišljalo o devetih pesniških zbirkah, te so izšle lani in so, kot ugotavljajo organizatorji, posebej zaznamovane z družbenokritično pisavo. Napisali so jih Blaž Božič, Lukas Debeljak, Miriam Drev, Sergej Harlamov, Aleš Jelenko, Ana Svetel, Andreja Štepec, Pino Pograjc in Uroš Zupan. Prvikrat bo vodenje kritiških razprav z izbranimi kritiki, Alenom Širco, Denisom Škoficem in Silvijo Žnidaršič, prevzela Diana Pungeršič. V Rogaški slatini, kjer se bo s podelitvijo priznanj Ela – Mali Pranger osrednji del festivala tudi sklenil, bodo predstavniki Društva slovenski pisateljev podelili Stritarjevo nagrado, program pa se bo pozneje nadaljeval še septembra in oktobra, ko bo na sporedu konceptualna razprava Poezija in kmetijstvo, delavnici Prevodna in Mlada kritika ter razprava Pranger po Frankfurtu, ki bo posvečena komentiranju gostovanja Slovenije kot častne gostje na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu. Grafika: Festival Pranger
Mladi avtor Jaka Smerkolj Simoneti je napisal dramsko besedilo Pesem ptic v drevesnih krošnjah o naključnem a usodnem srečanju na vrhu stolpnice med moškim in žensko dveh različnih generacij: "Mikijem, razočaranim v svoji mladi ljubezni in zato tik pred samomorom, in Natalijo, ki je po desetletjih skupnega življenja pred kratkim izgubila moža in prišla na streho obešat perilo". Za to delo je Simoneti prejel nominacijo za nagrado za mladega dramatika na 53. Tednu slovenske drame, kjer so izpostavili, da besedilo teče na dveh ravneh: kot dialog med sosedoma in kot besedilo v didaskalijah, ki ustvarjajo prostor za deloma že prozno pripoved in bi jo lahko razumeli kot Mikijev notranji monolog oziroma pismo, ki ga piše svoji pravkar končani ljubezni. Radijsko igro režira Špela Kravogel, kot dramaturga sodelujeta Vilma Štritof in Matjaž Briški, glasbena oblikovalka je Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, tonska tehnika pa Martin Florjančič in Miha Oblak. Igrata Marijana Brecelj in Urban Kuntarič. Foto: SOJ RTV SLO/osebni arhiv
La Fura dels Baus je priznana barcelonska gledališka skupina, ki vključuje elemente uličnega gledališča, povezuje glasbeno, dramsko in celo digitalno umetnost. V Ljubljani njihovi spektakli niso novost, umetniki pa se bodo tokrat prvič predstavili z delom Biti ali ne biti. Gledališka skupina, ki je znana po kršenju začrtanih meja med občinstvom in nastopajočimi, bo za letošnji festival pripravila vizualni spektakel. Kakšno uprizoritev lahko pričakujemo, je pojasnil režiser Carlus Padrissa: “Kot je rekel naš referenčni avtor predstave Antonin Artaud, bomo igrali v treh dimenzijah, v x, y in z. A to nam bo omogočilo, da ne bomo performirali zgolj v teh treh dimenzijah, ampak bomo za osnovo zgodbe uporabili energijo, ki se bo akumulirala na odru. Občinstvo bo v središču prostora in predstave.” Navdih za predstavo umetniki črpajo iz Shakespearjevega Hamleta, del besedila sledi dramski predlogi, vendar so umetniki za potrebe sodobne uprizoritve vanj vnesli tudi citate in misli Antonina Artauda. Kot je povedal režiser predstave, so se ustvarjalci osredotočali predvsem na pogled občinstva: “V tej predstavi nimamo žive glasbe ali orkestra, kar nam omogoča, da za performiranje izkoriščamo zvok odra, zvok občinstva in druge elemente, vse to pa bo integrirano v naši glasbeni produkciji. Poglavitni namen te predstave je ustvariti potopitveno izkušnjo za gledalce. Tu ne govorimo zgolj o dogajanju in nastopanju, temveč o videu.” Umetniki si bodo za potrebe celostne izkušnje pomagali z vizualnimi projekcijami. V želji, da bi se gledalci popolnoma potopili v njihov virtualno domišljijski svet, so pripravili 360 stopinjski video, ki bo omogočal virtualno in interaktvino izkušnjo. Interakcijo pa bo omogočal tudi sam konec predstave: “To pomeni, da bomo vprašali občinstvo, za katero predvidevamo, da pozna to delo, kašen konec zgodbe si želi in predstavo bomo končali glede na odločitev občinstva.” Po vizualno potopitveni izkušnji se bo skupina La Fura dels Baus predstavlla še z gledališko adaptacijo Beethovnove Simfonije št. 6, “Pastoralne”, ki jo režiser preimenoval v Pastoralo za planet. Vanjo je vključil glasbo skladateljev in skladateljic, ki so na Beethovna vplivali ali pa so črpali iz njegovih del. Za glasbeno plat bo poskrbel Simfonični orkester RTV Slovenija, scenografija pa bo sestavljena iz utopičnih in futurističnih vizualij, ki bodo nagovarjale razmerje med človekom in naravo. Foto: Festival Ljubljana
Delovo nagrado kresnik za najboljši roman lanskega leta je posmrtno prejel pisatelj Lado Kralj, in sicer za roman Ne bom se več drsal na bajerju. S tem je postal drugi dobitnik nagrade v zgodovini kresnika, ki ni dočakal podelitve, namesto njega jo je prevzela pokojnikova soproga, igralka Jožica Avbelj. Foto: BoBo
Slovenski filmski center je v začetku junija organiziral mednarodni posvet, s katerim je želel opozoriti na ključne izzive in vprašanja javnih politik pri snovanju sodobnega, dinamičnega in trajnostnega nacionalnega filmskega sektorja.. Posvet je bil odlična priložnost za premislek ambicioznih izhodišč, s katerimi bi obstoječo sistemsko ureditev posodobili, da bo filmski in avdiovizualni dejavnosti zagotovila spodbudno okolje ter omogočila nov zagon za strateški preboj slovenskega filmskega sektorja. Posvet je za oddajo Gremo v kino spremljal Miha Žorž.
Kinoatelje bo letošnjo nagrado Darka Bratine podelil bolgarskemu režiserju Stephanu Komandarevu. Režiser, producent in scenarist bo oktobra tudi gost čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji. Njegova dela bodo predstavili v Novi Gorici, Gorici, Vidmu, Trstu, Špetru, Izoli in v Ljubljani. Prispevek Eve Furlan.
19. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina vabi na ogled groze, akcije, humornega masakra, apokalips in psiholoških zank. Ljutomer vsako leto ob številnih tujih filmskih ustvarjalcih obišče prav poseben gost, ki mu podelijo nagrado častni hudi maček. Letos je to legendarni ameriški režiser John McTiernan, ki je sodeloval z imeni, kot so Bruce Willis, Arnold Schwarzenegger, Sean Connery, Faye Dunaway, Rene Russo. Njegovi filmi so prerasli tudi v velike franšize z nadaljevanji, knjigami, stripi in videoigrami. Prispevek je pripravil Žiga Bratoš.
V nedeljo se začenja letošnji festival Ukrep, ki ga prireja Plesni teater Ljubljana. Za vodilo si je pod geslom "Ambientalnost kot živa arhitektura mesta" zadal podreti zid pogosto zaprtega umetniškega ustvarjanja in ples iz dvoran pripeljati na ulice. Enotedenski festival plesnih perspektiv bo potekal v Mariboru in Ljubljani. (foto: Katarina Kolenc)
V Ljubljani se te dni odvija prvi mednarodni baletni festival Plesne noči. V Cankarjevem domu so ga pripravili v koprodukciji s SNG Opera in balet Ljubljana in k sodelovanju povabili tudi mariborske baletnike ter goste iz Sofije in Beograda. Festival so posvetili izjemnemu baletniku Rudolfu Nurejevu, ki je umrl pred tridesetimi leti.
Na Dunaju so javnosti odstrli "Ledenike na potepu" – instalacijo slovenske fotografinje Vanje Bućan, ki je s svojo fotografsko podobo preoblekla Ringturm. Odprtja instalacije na tej najvišji stolpnici znotraj dunajskega ringa se je udeležila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki se je pred tem o sodelovanju na področju kulture, pogovarjala z avstrijsko državno sekretarko Andreo Mayer. Z Dunaja poroča naša avstrijska dopisnica Petra Kos Gnamuš. (foto: Instalacijo Vanje Bućan so slovesno odprli ob navzočnosti ministrice za kulturo Aste Vrečko in avstrijske državne sekretarke za kulturo Andree Mayer © STA/arhiv Vienna Insurance Group)
Društvo slovenskih literarnih kritikov je na vrtu Lili Novy v Ljubljani pripravilo podelitev nagrade kritiško sito za najboljše domače literarno delo v preteklem letu. Med nominiranimi so bili pesniška zbirka Mleček, žbunje: grobovi v njem Blaža Božiča (Center za slovensko književnost), poetični roman Katja Gorečan: Materinska knjižica (LUD Literatura), zgodovinski polfiktivni roman Ne bom se več drsal na bajerju Lada Kralja (Beletrina), kratkoprozna zbirka Trznil je, odprla je oko Vesne Lemaić (Cankarjeva založba) in knjižni prvenec Ajde Bračič, zbirka 20-ih kratkih zgodb Leteči ljudje, ki je letošnja prejemnica kritiškega sita. Izšla je pri LUD Literaturi, kjer so med drugim zapisali, da njeni protagonisti pogosto sanjarijo o življenjih, ki bi jih lahko živeli, ta pa pred njih stopajo včasih kot prikazni, včasih pa kot povsem otipljive možnosti. Foto: Žiga Bratoš
Potem ko je Slovenija pred petimi leti podpisala pogodbo za častno gostovanje na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu, dobiva ta projekt končno podobo. V Frankfurtu so prvič predstavili slovenski program, ki ga bodo jeseni izvedli na več kot dvesto petdesetih dogodkih. Častno gostovanje v Frankfurtu velja za dogodek desetletja slovenske kulture, in čeprav je bilo več let časa za priprave, ga je na koncu ostalo malo. Frankfurtski knjižni sejem z več tisoč dogodki, obiskovalci in razstavljavci iz več kot stotih držav deluje kot izziv, ki ga lahko primerjamo s planiško letalnico, poudarja kurator Miha Kovač.
Prihodnost mariborske kulture in njenih ustvarjalcev je ob finančnih težavah mariborske občine precej negotova. Zaradi podfinanciranosti občine, zamud državnih plačil, podražitev in velikih investicijskih ciklov se nadaljujejo rezi neobveznih vsebin, ki za nevladne organizacije s področja kulture napovedujejo 20 odstotkov manj denarja za programe in 40 manj za projekte. Na občini pravijo, da gre pri tem za začasne ukrepe, ki bodo odvisni od realizacije prihodkov proračuna. Kulturniki odgovarjajo, da gre za problematiko upravljanja in postavljanja prioritet.
Neveljaven email naslov