Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Najbolj pričakovani filmi leta 2021

11.01.2021


Letošnje filmsko leto, če bo šlo vse po načrtih, prinaša nekaj skoraj za vsakogar.

Zdi se, da letošnje filmsko leto, če bo šlo vse po načrtih, res prinaša nekaj skoraj za vsakogar. Vračajo se velike, celo legendarne filmske franšize, svoje filme bodo predstavili nekateri kultni filmski avtorji in avtorice, nove priredbe bodo doživele filmske in literarne klasike, leto pa bo naklonjeno tudi mjuziklom in superjunakom. Če se sliši predobro, da bi bilo res, je to najbrž zato, ker smo se v zadnjem letu bržkone navadili vsega hudega, za cepivo, ki naj bi prinašalo tako težko pričakovano vrnitev v normalnost, ali vsaj nekaj, kar ji je za silo podobno, pa še ne vemo, kako dobro in kako hitro bo delovalo. Ključno vprašanje tega leta je bržkone, kdaj bodo kinodvorane spet odprle svoja vrata, in ko jih bodo, ali jim bo sploh še uspelo tekmovati s ponudniki videa na zahtevo, ki so na moči pridobivali že več let, lansko leto pa jih je izstrelilo daleč na prvo mesto.

Pa vendar: vrnimo se k filmom. Med velikimi franšizami, ki se bodo v letošnjem letu vrnile na platna – ali vsaj zaslone – je med največjimi naslovi – poleg Jamesa Bonda – gotovo Matrica, kultna znanstveno-fantastična franšiza, ki je leta 1999, s prvim delom, osupnila z inovativnimi posebnimi učinki, koreografijo akcijskih prizorov, fotografijo in neverjetno zgodbo, ki se je spraševala, ali mar ne živimo vsi le v matrici, simulirani resničnosti. V prihajajočem četrtem delu, ki ga je režirala Lana Wachowski, se vračajo Keanu Reeves kot Neo, Carrie-Anne Moss kot Trinity, Jada Pinkett Smith kot Nioba in drugi igralci in igralke. Vračajo se tudi Izganjalci duhov v izvirni, moški zasedbi, pa Hitri in besni, Misija: Nemogoče, Top Gun in druge znane holivudske franšize. Med drugim bo svoj film dobila tudi Črna vdova, Marvelova superjunakinja in članica skupine Maščevalci, ki jo že dobro desetletje upodablja Scarlett Johansson.

Še en težko pričakovan znanstveno-fantastični film je zagotovo Peščeni planet, priredba enega najbolj znanih romanov tega žanra, ki ga je v šestdesetih napisal Frank Herbert. Po Davidu Lynchu je zgodbo, postavljeno na planet Arrakis, ki se dogaja v daljni prihodnosti, in boje za skrivnostno Začimbo, ki povzroča jasnovidnost in omogoča medzvezdna potovanja, v filmski obliki zdaj režiral še Denis Villeneuve, v glavni vlogi pa nastopa mladi ameriško-francoski igralec Timothée Chalamet. Peščeni planet je še eden izmed filmov, ki bi morali premiero doživeti že lani, pa se je ta zaradi epidemije zamaknila.

Svoja nova filma bosta v letošnjem letu predstavila dva kultna filmska avtorja, ki se po naključju tudi enako pišeta: mislim na Paula Thomasa Andersona in Wesa Andersona, dva filmarja, ki ne bi mogla snemati bolj različnih filmov, a sta oba nemudoma prepoznavna po samosvojem vizualnem slogu. P. T. Anderson je v lanskem letu dokončal film Soggy Bottom – naslov, ki naj bi bil delovni, bi lahko pomenil razmočeno podlago pite, ki je slabo pečena, ali pa kaj drugega. O filmu še ni prav veliko znanega, z izjemo tega, da se dogaja v sedemdesetih letih v Kaliforniji, da gre za film o odraščanju, saj zgodba pripoveduje o otroškem igralcu, v njem pa nastopa Bradley Cooper.

Wes Anderson, ekscentrik in ljubljenec ameriške neodvisne scene, znan po svojih simetričnih kompozicijah, asketskih barvnih paletah in drugih elementih prepoznavnega vizualnega sloga, pa pripravlja film o ameriški reviji The French Dispatch, ki jo je navdihnil resnični New Yorker, in se dogaja v njihovi izpostavi v izmišljenem francoskem mestu v 20. stoletju. V filmu bodo nastopili Andersonovi stalni igralci, kot so Bill Murray, Owen Wilson, Adrien Brody, Tilda Swinton in Frances McDormand, pridružili pa se jim bodo tudi Timothée Chalamet, Benicio del Toro, Elisabeth Moss in Jeffrey Wright.

Za ljubitelje mjuziklov v letošnjem letu prihajata dva zanimiva filma. Prvi je priredba filmske klasike Zgodba z zahodne strani, ki jo je navdihnila Shakespearova igra Romeo in Julija, a je preslikana v New York v petdesetih. Namesto bogatih veronskih družin si nasproti stojita dve ulični tolpi, a se mlada fant in dekle, kljub temu, da pripadata nasprotnim stranem, zaljubita. Priredbo klasičnega mjuzikla iz šestdesetih bo režiral nihče drug kot Steven Spielberg, eden komercialno najbolj uspešnih režiserjev v zgodovini, ki se je podpisal pod filme, kot so E. T. vesoljček, Barva škrlata, Jurski park, Schindlerjev seznam in druge, kar pomeni, da se nam z novo Zgodbo z zahodne strani obeta vsaj prvovrsten holivudski film.

Baz Luhrmann, avstralski filmski avtor, prepoznaven po svojih stiliziranih filmih z razkošno scenografijo in ekstravagantnimi glasbenimi točkami, ki je posnel filme, kot sta Moulin Rouge in Veliki Gatsby, se je tokrat lotil zgodbe o Elvisu Presleyu in njegovem vzponu k slavi, v glavnih vlogah pa bosta nastopila Austin Butler in Tom Hanks. Produkcijo filma so morali marca sicer začasno ustaviti, ko sta Hanks in njegova žena zbolela za covidom-19.

Filmi, ki sem jih omenila, so šele začetek dolgega seznama prihajajočih naslovov v letošnjem letu. Francoski avtor Leos Carax pripravlja svoj prvenec v angleškem jeziku, Anette, v katerem nastopata Adam Driver in Marion Cotillard. Joel Coen bo – tokrat brez svojega brata – predstavil Macbetha, ki ga tokrat upodablja Denzel Washington. Guillermo del Toro se s filmom Ulica nočnih mor vrača k svojemu priljubljenemu žanru. Naštevali bi lahko še in še, a ker leto 2021 zaenkrat ne deluje nič manj nepredvidljivo kot njegov predhodnik, mu pustimo, da govori samo zase.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Najbolj pričakovani filmi leta 2021

11.01.2021


Letošnje filmsko leto, če bo šlo vse po načrtih, prinaša nekaj skoraj za vsakogar.

Zdi se, da letošnje filmsko leto, če bo šlo vse po načrtih, res prinaša nekaj skoraj za vsakogar. Vračajo se velike, celo legendarne filmske franšize, svoje filme bodo predstavili nekateri kultni filmski avtorji in avtorice, nove priredbe bodo doživele filmske in literarne klasike, leto pa bo naklonjeno tudi mjuziklom in superjunakom. Če se sliši predobro, da bi bilo res, je to najbrž zato, ker smo se v zadnjem letu bržkone navadili vsega hudega, za cepivo, ki naj bi prinašalo tako težko pričakovano vrnitev v normalnost, ali vsaj nekaj, kar ji je za silo podobno, pa še ne vemo, kako dobro in kako hitro bo delovalo. Ključno vprašanje tega leta je bržkone, kdaj bodo kinodvorane spet odprle svoja vrata, in ko jih bodo, ali jim bo sploh še uspelo tekmovati s ponudniki videa na zahtevo, ki so na moči pridobivali že več let, lansko leto pa jih je izstrelilo daleč na prvo mesto.

Pa vendar: vrnimo se k filmom. Med velikimi franšizami, ki se bodo v letošnjem letu vrnile na platna – ali vsaj zaslone – je med največjimi naslovi – poleg Jamesa Bonda – gotovo Matrica, kultna znanstveno-fantastična franšiza, ki je leta 1999, s prvim delom, osupnila z inovativnimi posebnimi učinki, koreografijo akcijskih prizorov, fotografijo in neverjetno zgodbo, ki se je spraševala, ali mar ne živimo vsi le v matrici, simulirani resničnosti. V prihajajočem četrtem delu, ki ga je režirala Lana Wachowski, se vračajo Keanu Reeves kot Neo, Carrie-Anne Moss kot Trinity, Jada Pinkett Smith kot Nioba in drugi igralci in igralke. Vračajo se tudi Izganjalci duhov v izvirni, moški zasedbi, pa Hitri in besni, Misija: Nemogoče, Top Gun in druge znane holivudske franšize. Med drugim bo svoj film dobila tudi Črna vdova, Marvelova superjunakinja in članica skupine Maščevalci, ki jo že dobro desetletje upodablja Scarlett Johansson.

Še en težko pričakovan znanstveno-fantastični film je zagotovo Peščeni planet, priredba enega najbolj znanih romanov tega žanra, ki ga je v šestdesetih napisal Frank Herbert. Po Davidu Lynchu je zgodbo, postavljeno na planet Arrakis, ki se dogaja v daljni prihodnosti, in boje za skrivnostno Začimbo, ki povzroča jasnovidnost in omogoča medzvezdna potovanja, v filmski obliki zdaj režiral še Denis Villeneuve, v glavni vlogi pa nastopa mladi ameriško-francoski igralec Timothée Chalamet. Peščeni planet je še eden izmed filmov, ki bi morali premiero doživeti že lani, pa se je ta zaradi epidemije zamaknila.

Svoja nova filma bosta v letošnjem letu predstavila dva kultna filmska avtorja, ki se po naključju tudi enako pišeta: mislim na Paula Thomasa Andersona in Wesa Andersona, dva filmarja, ki ne bi mogla snemati bolj različnih filmov, a sta oba nemudoma prepoznavna po samosvojem vizualnem slogu. P. T. Anderson je v lanskem letu dokončal film Soggy Bottom – naslov, ki naj bi bil delovni, bi lahko pomenil razmočeno podlago pite, ki je slabo pečena, ali pa kaj drugega. O filmu še ni prav veliko znanega, z izjemo tega, da se dogaja v sedemdesetih letih v Kaliforniji, da gre za film o odraščanju, saj zgodba pripoveduje o otroškem igralcu, v njem pa nastopa Bradley Cooper.

Wes Anderson, ekscentrik in ljubljenec ameriške neodvisne scene, znan po svojih simetričnih kompozicijah, asketskih barvnih paletah in drugih elementih prepoznavnega vizualnega sloga, pa pripravlja film o ameriški reviji The French Dispatch, ki jo je navdihnil resnični New Yorker, in se dogaja v njihovi izpostavi v izmišljenem francoskem mestu v 20. stoletju. V filmu bodo nastopili Andersonovi stalni igralci, kot so Bill Murray, Owen Wilson, Adrien Brody, Tilda Swinton in Frances McDormand, pridružili pa se jim bodo tudi Timothée Chalamet, Benicio del Toro, Elisabeth Moss in Jeffrey Wright.

Za ljubitelje mjuziklov v letošnjem letu prihajata dva zanimiva filma. Prvi je priredba filmske klasike Zgodba z zahodne strani, ki jo je navdihnila Shakespearova igra Romeo in Julija, a je preslikana v New York v petdesetih. Namesto bogatih veronskih družin si nasproti stojita dve ulični tolpi, a se mlada fant in dekle, kljub temu, da pripadata nasprotnim stranem, zaljubita. Priredbo klasičnega mjuzikla iz šestdesetih bo režiral nihče drug kot Steven Spielberg, eden komercialno najbolj uspešnih režiserjev v zgodovini, ki se je podpisal pod filme, kot so E. T. vesoljček, Barva škrlata, Jurski park, Schindlerjev seznam in druge, kar pomeni, da se nam z novo Zgodbo z zahodne strani obeta vsaj prvovrsten holivudski film.

Baz Luhrmann, avstralski filmski avtor, prepoznaven po svojih stiliziranih filmih z razkošno scenografijo in ekstravagantnimi glasbenimi točkami, ki je posnel filme, kot sta Moulin Rouge in Veliki Gatsby, se je tokrat lotil zgodbe o Elvisu Presleyu in njegovem vzponu k slavi, v glavnih vlogah pa bosta nastopila Austin Butler in Tom Hanks. Produkcijo filma so morali marca sicer začasno ustaviti, ko sta Hanks in njegova žena zbolela za covidom-19.

Filmi, ki sem jih omenila, so šele začetek dolgega seznama prihajajočih naslovov v letošnjem letu. Francoski avtor Leos Carax pripravlja svoj prvenec v angleškem jeziku, Anette, v katerem nastopata Adam Driver in Marion Cotillard. Joel Coen bo – tokrat brez svojega brata – predstavil Macbetha, ki ga tokrat upodablja Denzel Washington. Guillermo del Toro se s filmom Ulica nočnih mor vrača k svojemu priljubljenemu žanru. Naštevali bi lahko še in še, a ker leto 2021 zaenkrat ne deluje nič manj nepredvidljivo kot njegov predhodnik, mu pustimo, da govori samo zase.


02.06.2022

Tina Dobrajc in Balkanske obljube

Vsebine Programa Ars


01.06.2022

Pogovor z delegatom na tribuni Rostrum Primožem Trdanom

Včeraj se je v Palermu začela mednarodna skladateljska tribuna Rostrum. Na tej platformi, ki jo je leta 1955 ustanovil Mednarodni svet, takrat še pod okriljem UNESCa, si radijske postaje izmenjajo izbrane nove posnetke del sodobnih skladateljev, delegati sodelujočih postaj pa izbirajo najbolj prepričljive med njimi. Radio Slovenija tokrat predstavlja koncert za violončelo in orkester Unveiled Vita Žurája, s tribune pa poroča letošnji delegat Primož Trdan.


01.06.2022

Rosanda Sajko 1930-2022

Poslovila se je režiserka, doajenka radijske igre na Slovenskem


01.06.2022

Plečnikova Lectarija, zgodba o ljubezni

NAPOVED: V Slovenskem etnografskem muzeju nocoj ob 18. uri odpirajo razstavo Plečnikova Lectarija. S Plečnikom in njegovo Lectarijo, ki je tik pred drugo svetovno vojno zaživela na Kongresnem trgu, je povezana tudi Krbavčičeva svečarska in medičarska delavnica na Trubarjevi ulici v Ljubljani. Oba ambienta bosta odslej na ogled na stalni razstavi.


31.05.2022

Bösendorfer

Vsebine Programa Ars


30.05.2022

Odzivi na smrt Borisa Pahorja

Na smrt velikega književnika Borisa Pahorja so se odzvali tudi njegovi sodelavci in prijatelji. Nekaj njihovih misli je zbral Gregor Podlogar.


30.05.2022

Drago Jančar o Borisu Pahorju

Vsebine Programa Ars


30.05.2022

Umrl je Boris Pahor

Vsebine Programa Ars


27.05.2022

orion

Vsebine Programa Ars


27.05.2022

Kaj prinaša 18. Kino Otok?

Prihodnji teden se v Izoli začenja 18. Kino otok, festival mednarodnega avtorskega filma, ki se po dveh letih prilagojenih epidemijskih izdaj tudi vrača v svoj tradicionalni termin: prvi teden junija. Festival letos prinaša filme iz Madžarske, Kanade in Ukrajine, Belorusije, Italije, Škotske, Francije, Malte, Indije, Hrvaške, Srbije, Kolumbije in drugih držav, v sredo pa ga bo odprl dokumentarni film Izginjanje, ki raziskuje osebno, družinsko, družbeno in politično zgodovino – in sodobnost – dvojezične avstrijske Koroške, kjer slovenskega jezika v javnih prostorih že dolgo ni več slišati.


27.05.2022

Cannes 2022: dober program, a brez očitnega favorita

Bo 75. zlato palmo spet prejel Šved Ruben Östlund ali pa bo šla ponovno v roke Romuna Cristiana Mungiuja? Jo bo dobil Poljak Jerzy Skolimowski?


27.05.2022

Dobra arhitektura od znotraj

Od petka, 27. maja, do nedelje, 29. maja, po vsej Sloveniji poteka arhitekturni festival Odprte hiše Slovenije. Gre za eno redkih priložnosti, ki omogočajo izkušnjo, da ljudje v stavbe vstopijo, jih preizkusijo, dobijo kontakt z arhitekti, uporabniki, lastniki, izvajalci in drugimi strokovnjaki. Tema letošnjega festivala je "Arhitektura v novi realnosti".


26.05.2022

Svetlobna gverila

Vsebine Programa Ars


26.05.2022

Pussy Riot

Vsebine Programa Ars


16.05.2022

Gregor Strniša: Broken Piano/Broken Bösendorfer

Dokumentarec raziskuje burno zgodovino zapuščenega koncertnega klavirja, čigar domovanje je po nenavadnem spletu naključi že več kot 60 let prav dramski studio 01 Radia Slovenija. Strniši je ta koncertni Bösendorfer naposled predstavljal vir obsežnega navdiha. Na njem je ustvaril album z istoimenskim naslovom, z njega odpihnil prah, ki je s tem vsaj delno razkril tudi tančine naše polpretekle zgodovine. V radiofonski jezik je esejska razmišljanja, sprva nastala pod redakcijsko zasnovo Marka Crnkoviča za spletno revijo Fokuspokus, prevedel režiser Klemen Markovčič. Tako je nastala samosvoja zvočna pripoved o tem resnično posebnem klavirju na Radiu Slovenija, ki pa je od premiere dokumentarca leta 2018 doživel tudi celovito prenovo za katero je v resnici najbolj zaslužna prav ta radiofonska raziskava. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Nejc Zupančič Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Pripovedovalec – Renato Horvat Vodja pogovora – Klemen Markovčič Sogovornika – Matija Milčinski in Peter Hribar Interpret – Gorazd Logar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2018


25.05.2022

"Množice ne sodelujejo pri razmišljanju o ornamentu, ki ga ustvarijo."

Srečanje, ki je obsegalo pet predavanj in ogled filma, je bilo posvečeno enemu od najbolj izstopajočih in najbolj plodovitih nemških intelektualcev svojega časa Siegfriedu Kracauerju (1889 – 1966). Povod pa je bil izid prevoda njegovega dela Ornamenti množice (Založba *cf, 2021), ki velja za njegovo najbolj vplivno delo. Siegfried Kracauer pri nas ni širše poznan mislec, in to navkljub dejstvu, da je prevod tega dela že četrta knjižna objava tega avtorja pri nas. Pred tem so izšle še knjižne objave: Filmska čitanka (Slovenska kinoteka, 2017), roman Ginster (CZ, 2014) in razprava Uslužbenci (Založba *cf, 2013). Krackauerjeva življenjska zgodba na samosvoj način uteleša zgodovino 20. stoletja in je močno vpliva tudi na njegovo delo. Prevajalka Anja Naglič je povedala, da je "Krackauerjevo življenje je tako zasebno kot poklicno potekalo v znamenju eksteritorialnosti, če si izraz sposodim kar pri njem samem. Kot jud je bil napol tujec v Nemčiji, kot nemški emigrant tujec v Franciji in v ZDA, in kar trikrat je začel svoje (poklicno) življenje na novo – leta 1921, ko se je iz arhitekta prelevil v novinarja, leta 1933 z begom iz Nemčije v Francijo in leta 1941 z begom v ZDA". Delo Ornament množice je izšlo leta 1963, v njem pa je avtor izbral 24 od nekaj sto esej, ki jih je napisal v času weimarske republike. V njih na interdisciplinarni način pretresa (moderno) življenje zgodnjega 20. stoletja in analizira pojave množične kulture. Vsak na svoj način so to osvetlili tudi vsi predavatelji na dogodku: Anja Naglič, Miloš Kosec, Magdalena Germek, Rok Vevar in Marko Jenko, ki je med drugim povedal: "Če se spomnite filma Plesalka v temi Larsa von Trierja, tu lahko začutite rojevanje glasbe iz zvokov stroja, iz ponavljajočih gibov. Tukaj se odpira polje ornamenta. Prav na tej točki, bi lahko rekli, da se nekaj osamosvaja – proces proizvajanja nečesa se pervertira, se ovije vase, je samo sebi namen. To je tisto, kar je tu ključno." In kot je Marko Jenko še zapisal v spremni besedi dela Ornament množice: "Ornament je bistven za bistvo. Je točka skupnega pogleda množice, kjer je množica, in to materialno, mnogo bolj iskrena, kot se ji morda zdi." Kracauerjeva misel – kar je potrdil tudi dogodek v Kinu Šiška – še danes precej intenzivno nagovarja teoretike in raziskovalce s področij sociologije, filozofije, sodobnega plesa, likovne umetnosti, arhitekture in filma.


25.05.2022

Tristo črnobelih fotografij fotografinje Letizie Battaglia na ogled v Ljubljani

Letizia Battaglia, (1935-2022) ni bila le fotografinja, predvsem je bila in hotela biti neodvisna in svobodna ženska, ki se je za pot fotoreporterke odločila razmeroma pozno, in še to ne po lastni izbiri. Ob končanem članku so jo vprašali, kje pa so fotografije? In tako se je začel počasen prehod od novičarke do kritične intelektualke, pogumne fotoreporterke, ki je čutila, da mora prizore s 50mm objektivom posneti od blizu. Tako v Italiji kot po svetu je postala prepoznavna zaradi fotografiranja žrtev mafije na italijanskem jugu.


25.05.2022

Razstava Kipar Ivan Štrekelj (1916-1975) v ljubljanski Narodni galeriji osvetljuje dela manj znanega umetnika generacije povojnih kiparjev

Če Ivan Štrekelj ne bi bil gluh, bi bil gotovo vidna figura slovenske umetnosti, meni Petra Rezar, ki je z Matejo Breščak pripravila razstavo v Narodni galeriji, o umetniku pa je napisala tudi knjigo. Ustvarjal je predvsem realistične portrete in ženske akte, v njegovih delih pa slutimo zadržano izpoved nemoči, tišine in osamljenosti, preberemo v razstavnem besedilu. To velja tudi za naslovno podobo, kip z naslovom Poplava upodobitev utapljajoče se deklice, ki hlasta za zrakom. Mateja Breščak pove, da je razstava nastala v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije. Donirali so jim nekaj Štrekljevih del, ki so jih imeli v lasti, na razstavo pa so vključili tudi dvanajst opisov umetnin v znakovnem jeziku. Leta 1916 rojeni Štrekelj je bil tudi aktivist v krogu gluhih takratne organizacije v Juglaviji, sicer pa je najprej študiral v Beogradu, ko so po vojni ustanovili likovno akademijo v Ljubljani, pa se je vpisal v tretji letnik kiparstva. Med njegovimi profesorji najdemo velika imena slovenskega kiparstva, kot sta Frančišek Smerdu in Boris Kalin, ki ju je zaznamoval študij na zagrebški akademiji. Štirideset kipov, šestnajst del na papirju, ena oljna slika in fotografije javnih spomenikov in nagrobnikov bo na razstavi Kipar Ivan Štrekelj (1916-1975) v ljubljanski Narodni galeriji na ogled do 2. oktobra.


Stran 23 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov