Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi cikel oddaj B-AIR nastaja v sodelovanju z nevropediatrom primarijem Igorjem M. Ravnikom, ki kot radijski gostitelj v dialogu s strokovnjaki predstavlja različne vsebine povezane z zvokom.
Od nacionalnih radijskih hiš do nevladnih organizacij. Od raziskovalnih inštitutov do univerz. Od bolnišnic in zavodov za gluhe in naglušne, do vrtcev in domov za ostarele.
Devet partnerskih organizacij iz osmih evropskih držav pod vodstvom Radia Slovenija v mednarodnem projektu B-AIR razmišlja, raziskuje in se sprašuje o vlogi zvoka v razvoju človeka – od embrionalne faze naprej, da bi – v tesnem sodelovanju umetnikov in uglednih mednarodnih strokovnjakov z različnih področij nastale nove radiofonske in glasbene vsebine za najmlajše in za ranljive skupine; v sodelovanju z eminentnimi slovenskimi in tujimi strokovnjaki pa se obravnavi različnih tem povezanih z zvokom posvečamo tudi v novi Arsovi oddaji B-AIR Zvočenja, ki je na sporedu vsak četrtek ob 11.05.
Dejansko smo potrdili zelo jasen učinek prvega stavka Mozartove Sonate K448 za dva klavirja, da statistično značilno (torej ne le po naključju) zmanjša delež epileptičnih nenormalnosti v EEG med poslušanjem glasbe praktično pri vseh preiskovancih.
Prvi cikel oddaj B-AIR Zvočenja nastaja v sodelovanju s primarijem Igorjem Mihaelom Ravnikom, zdravnikom specialistom z več kot štiridesetletnimi izkušnjami dela v otroški nevrologiji, ki kot radijski gostitelj v dialogu s strokovnjaki predstavlja različne vsebine povezane z zvokom: od raziskav vpliva glasbe na kognitivni, emocionalni razvoj in osebnost do nevrofiziologije, nevropsihologije glasbe, muzikoterapije in ustvarjalnosti od otroštva do pozne starosti, v bolezni in zdravju. Prvi sogovornik v tednu, ko smo obeležili mednarodni dan epilepsije, je profesor nevrologije Ivan Rektor na Masarykovi univerzi v Brnu, ki raziskuje vpliv glasbe na epilepsijo in na možgane ter študije nevrobioloških markerjev v pogojih ekstremnega stresa.
Prvi cikel oddaj B-AIR nastaja v sodelovanju z nevropediatrom primarijem Igorjem M. Ravnikom, ki kot radijski gostitelj v dialogu s strokovnjaki predstavlja različne vsebine povezane z zvokom.
Od nacionalnih radijskih hiš do nevladnih organizacij. Od raziskovalnih inštitutov do univerz. Od bolnišnic in zavodov za gluhe in naglušne, do vrtcev in domov za ostarele.
Devet partnerskih organizacij iz osmih evropskih držav pod vodstvom Radia Slovenija v mednarodnem projektu B-AIR razmišlja, raziskuje in se sprašuje o vlogi zvoka v razvoju človeka – od embrionalne faze naprej, da bi – v tesnem sodelovanju umetnikov in uglednih mednarodnih strokovnjakov z različnih področij nastale nove radiofonske in glasbene vsebine za najmlajše in za ranljive skupine; v sodelovanju z eminentnimi slovenskimi in tujimi strokovnjaki pa se obravnavi različnih tem povezanih z zvokom posvečamo tudi v novi Arsovi oddaji B-AIR Zvočenja, ki je na sporedu vsak četrtek ob 11.05.
Dejansko smo potrdili zelo jasen učinek prvega stavka Mozartove Sonate K448 za dva klavirja, da statistično značilno (torej ne le po naključju) zmanjša delež epileptičnih nenormalnosti v EEG med poslušanjem glasbe praktično pri vseh preiskovancih.
Prvi cikel oddaj B-AIR Zvočenja nastaja v sodelovanju s primarijem Igorjem Mihaelom Ravnikom, zdravnikom specialistom z več kot štiridesetletnimi izkušnjami dela v otroški nevrologiji, ki kot radijski gostitelj v dialogu s strokovnjaki predstavlja različne vsebine povezane z zvokom: od raziskav vpliva glasbe na kognitivni, emocionalni razvoj in osebnost do nevrofiziologije, nevropsihologije glasbe, muzikoterapije in ustvarjalnosti od otroštva do pozne starosti, v bolezni in zdravju. Prvi sogovornik v tednu, ko smo obeležili mednarodni dan epilepsije, je profesor nevrologije Ivan Rektor na Masarykovi univerzi v Brnu, ki raziskuje vpliv glasbe na epilepsijo in na možgane ter študije nevrobioloških markerjev v pogojih ekstremnega stresa.
Nevladne organizacije na področju kulture so z velikim pričakovanjem pa tudi strahom čakale na rezultate programskega razpisa, na podlagi katerega bi lahko gradile prihodnje štiriletno delo. Čeprav vsi rezultati še niso javno objavljeni, že odmeva odločitev Ministrstva za kulturo, ki zavodom in društvom, ki so se v preteklosti izkazali s svojim delom, ni dodelilo sredstev. Med njimi so tudi prejemniki osrednjih nagrad. Iz financiranja so med drugim izpadli Zavod Maska, Mesto žensk, Delak center, Gledališče Glej, Zavod Emanat in Nomad Dance Academy Slovenija. Čeprav je bil Zavod Maska s predstavo Gejm veliki zmagovalec Borštnikovega srečanja, to ni pripomoglo k temu, da bi mu Ministrstvo za kulturo odobrilo sredstva. Na Ministrstvu za kulturo so v pisnem odzivu zapisali, da je največje število financiranih programov enako kot v prejšnjem obdobju. Sredstva na področju uprizoritvenih umetnosti so v programskem razpisu povišali za dobrih 25 odstotkov, kar je 240 tisoč evrov. Vloge je ocenila strokovna komisija, minister pa da nima pravice posegati v njeno avtonomijo. Foto: Matej Povše
Gustava Gnamuša poznamo predvsem kot slikarja barve. Njegove žareče barvne ploskve nas lahko spomnijo na mojstra abstraktnega ekspresionizma Marka Rothka, ki pa je barvo razumel bolj mitološko. Kako Gnamuš razmišlja o barvi je eno od vprašanj, ki jih zastavlja razstava Lambda v ljubljanski galeriji Equrna, kjer je ob njegovih novejših delih na ogled tudi nekaj starejših, druži pa jih prav izrazita barva. Umetnostna zgodovinarka Nadja Gnamuš, umetnikova hči in kustosinja razstave, pojasnjuje, da slikarja barva zanima kot valovanje in to je skrito tudi v naslovu razstave. Grška črka lambda je namreč fizikalna oznaka za valovno dolžino. Pri postavljanju razstave jo je sicer zanimalo srečanje starejših in novejših del, zato je tudi v pogovoru najprej pojasnila, kako se je Gnamušev odnos do barve spreminjal skozi čas.
Vsebine Programa Ars
1. januarja se je končalo polletno predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije. Minister za kulturo Vasko Simoniti je ta teden predstavil osrednje dosežke predsedovanja na področju kulture. Izpostavil je sklepe o visokokakovostni arhitekturi in pobudi Novi evropski bauhaus ter zaščiti raznovrstnosti evropskih avdiovizualnih in medijskih vsebin.
Vsebine Programa Ars
Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.
Ali bo v prihodnjem obdobju z izzvenevanjem pandemije občinstvo ponovno odkrivalo čare izkustveno bogatejše kinoprojekcije?
Sinoči se je v oddaji Odprta knjiga iztekel zadnji, 52. del biografskega romana o igralcu Radku Poliču Rac bere Raca, vendar ne bomo čakali na novo leto, pač pa se takoj začenja nova Odprta knjiga, in sicer Deseti brat Josipa Jurčiča. Ob tem je pri ZKP RTV Slovenija izšla tudi zvočna knjiga, režiral jo je Alen Jelen, besedilo interpretira igralec SNG Nova Gorica Iztok Mlakar.
Tik pred iztekom skoraj osemmesecˇnega obdobja razglasˇene epidemije covida-19 v sredini junija letos so v Kreativnem centru Poligon izvedli že tretje merjenje, kako epidemija vpliva na zˇivljenje in delo slovenskih kulturno-kreativnih delavcev. V vzorec so zajeli 1.517 delavcev in v raziskavo vkljucˇili vse profile, ne glede na pravni status. Dlje časa traja epidemija, hujše so posledice.
Pesmi Mačka Murija in muce Mace so se do danes preoblikovale v radijske igre, TV-muzikale, kasete, zgoščenke in LP-plošče. V novem tisočletju je glasba Mačka Murija in muce Mace prestopila tudi jezikovne meje, tako ju v nemškem prevodu poznajo kot Kater Muri & Kätzchen Matzi v angleškem pa Mury the Cat & Matzie-Catsie. V muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani je na ogled fotografsko-dokumentarna razstava Maček Muri in muca Maca, ki je namenjena tako otrokom, starejšim od treh let, kot tudi odraslim.
Pred mikrofon smo povabili avtorja izvirne glasbe k filmu Erotikon, Andreja Goričarja.
Vsebine Programa Ars
Iz evangeličanske cerkve v Gornjih Slavečih na Goričkem na božični praznik neposredno prenašamo slovesno bogoslužje, pri katerem sodelujejo tamkajšnji verniki. Vodi ga evangeličanska duhovnica Simona Prosič Filip, za glasbeni del bogoslužja pa skrbijo kantor Marcel Sapač, organistka Zoja Kreft ter flavtistka Zoja Hanc.
Iz koprske stolnice Marijinega vnebovzetja smo neposredno prenašali božično polnočnico, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Somaševanje vodi koprski škof Jurij Bizjak. Poje stolni zbor Štefan Kovač pod vodstvom Mirana Bordona. Na orgle ga spremlja organist Mirko Butkovič.
Neveljaven email naslov