Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Zanimivo, zanimivo. Mnogo zanimivejše od napisanih so nenapisane pesmi." (Miha Avanzo)
Jakob Jaša Kenda je svoj drugi potopisni roman z naslovom Transverzala postavil v domače kraje; ena izmed njegovih osrednjih protagonistk je krožna Transverzala, pot, ki jo je v stvarnem življenju pomagal trasirati prav Kenda sam. Drugi protagonist, če ga lahko tako imenujemo, pa smo mi, Slovenci – s svojo bolj ali manj lepo zgodovino, s svojimi bolj ali manj simpatičnimi posebnostmi. Avtorjev potopisni roman je, kot vsak roman, seveda fikcija, a tudi zavestno angažirano delo v nenehnem dialogu s stvarnim. Podatke o celotni in unikatno krožni Transverzali in njen interaktivni zemljevid pa je mogoče najti na www.transverzala.si.
Literarna matineja - Jakob Jaša Kenda o svoji Transverzali
Marcello Potocco je slovenski literarni komparativist, literarni teoretik, pesnik in prevajalec. Dela kot docent za književnost na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem ter kot znanstveni sodelavec na tamkajšnjem Inštitutu za medkulturne študije. Izdal je pet pesniških zbirk, nazadnje knjigo z naslovom Poznam te črne stvari. Njegova poezija je prevedena v številne jezike. Za zbirko Popravki pesniške zbirke je bil leta 2008 nominiran za Veronikino nagrado, za zbirko Via Francigena pa leta 2012 za Jenkovo nagrado. Odisej(ka) v labirintu je naslov cikla njegovih še neobjavljenih pesmi.
Literarni nokturno - Marcello Potocco: Odisej(ka) v labirintu
Gledališki in filmski igralec Jožef Ropoša je pred tremi leti izdal pesniško zbirko Duhovni stroji, naslov pa je pojasnil kot prispodobo za človeka in za pesem - oboje ima v sebi neznansko moč. Ob igralčevi (in pesnikovi) 60-letnici bo nekaj njegovih pesmi v Literarnem nokturnu interpretiral dramski igralec Matej Puc.
Konstantinos Kavafis se je rodil leta 1863 v grški družini v Aleksandriji v Egiptu; sprva je bil dejaven kot novinar, pozneje kot uradnik. Svojih pesmi ni nikoli želel objaviti v knjižni obliki, objavljal jih je v časopisih in revijah. Šele dve leti po njegovi smrti so prvič izšle tudi v knjižni obliki. Navdih zanje je našel v zasebnem življenju, pa tudi v zgodovini. Predvsem se je navduševal nad obdobjem helenizma, ki se je v njegovih delih izrazilo kot vrsta na videz zgodovinskih pesmi, pa tudi pesmi, ki so temeljile na resničnih zgodovinskih dogodkih, vanje pa je vpletel tudi veliko univerzalnih premislekov o sleherniku. Klarisa Jovanović je za oddajo prevedla nekaj Kavafisovih pesmi, tudi eno njegovih najbolj znanih iz leta 1904 z naslovom Čakajoč na barbare.
Ustvarjalec mlajše generacije Tom Veber ni samo pesnik, je tudi performer in vizualni umetnik. Poezijo objavlja v literarnih revijah, leta 2019 je izšla njegova zbirka z naslovom Točka preloma; objavlja tudi na tujem, med drugim na Hrvaškem, Madžarskem, v Grčiji, Rusiji in na Kitajskem. Ob tem se ukvarja s prostorsko postavitvijo poezije. Nekaj novejših pesmi mnogostranskega umetnika Toma Vebra, ki smo jim po eni od pesmi dali skupen naslov Preobrazbe v snegu, v Literarnem nokturnu interpretira dramska igralka Polona Juh.
Sedemdeset let pesnika, avtorja kratkih zgodb in zeliščarja Zlatka Zajca, ki je znan tudi po svoji poučni seriji za otroke na TV SLO Zlatko Zakladko, obeležujemo s pesmimi iz cikla Stvari iz njegove pesniške zbirke Živali, obrabljene besede, semena in stvari.
Francoski pisatelj André Gide je bil osrednja literarna osebnost svojega časa, avtor proznih besedil, ki se izmikajo enopomenskim opredelitvam. Za roman je sam označil le knjigo Ponarejevalci denarja, čeprav danes k njegovim romanom prištevamo še druga dela, na primer Pastoralna simfonija, Vatikanske ječe, Nemoralnež, Ozka vrata. Pisal je dnevnike, naslov avtobiografije je Če zrno ne umre. Leta 1947 je dobil Nobelovo nagrado za književnost. Prvo celostno predstavitev pisatelja na našem radiu je pripravila Tadeja Šergan.
Literarni večer - André Gide (1869-1951)
V petkovih Literarnih nokturnih iz cikla Dekameron C-19 so za nami že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek.
Rudi Podržaj: Gospoda Mutomba dohiti življenje
Cikel humoresk, izbranih iz Nove butalske čitanke Vinka Möderndorferja, bomo sklenili s humoreskami Butalska vojska, Butalska pomlad, Kako so Butalci Butale prodali in O tem, kako je Jerca pobegnila iz Butal, z njo pa še vsi mlajši od dvajset. In mačke in pse so tudi vzeli s sabo. Naslovi so zgovorni, humoreske pa še bolj.
Vinko Möderndorfer: Butalska vojska
Biografijo z naslovom Renoir, moj oče je napisal Jean Renoir, slavni filmski ustvarjalec, pionir francoskega filma. Gre za dvojno biografijo, saj sin zapisuje svoje spomine na trenutke, ki jih je doživljal ob očetu, hkrati pa sledi življenjski poti Pierra-Augusta Renoirja, enega največjih slikarjev impresionistov. Rodil se je 25. februarja pred 180. leti. Jean Renoir v pripoved vpleta tudi spomine drugih sodobnikov in tako oživlja Pariz druge polovice devetnajstega in začetka dvajsetega stoletja, boemskega sveta slikarjev, modelov, kritikov, književnikov… Knjigo je prevedel Branko Madžarević.
Erika Vouk je obogatila slovensko poezijo, kulturo in umetnost s pesniškimi zbirkami, ki skoraj praviloma vsebujejo kratke, a pomensko in zvočno bogate pesmi. Ob njenem 80. življenjskem jubileju se ji bomo, tudi prevajalki Fausta, skromno oddolžili z Literarnim portretom.
Miha Avanzo je pesnik in prevajalec. Kot pesnik je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja objavil tri pesniške zbirke, ki še danes pritegnejo s svojo lahkotnostjo in neposrednostjo. Kot prevajalec je prevedel vrsto vrhunskih pesnikov in pisateljev, uredil pa je tudi Antologijo ameriške poezije 20. stoletja. V Literarnem večeru ga bomo spoznali kot pesnika, ki je po treh pesniških zbirkah umolknil za desetletja in se leta 2019 vrnil na prizorišče z zbirko Rorschach.
SPORED LITERARNIH ODDAJ MED 28. FEBRUARJEM IN 6. MARCEM 2021
28. februar
14.05 Humoreska tega tedna – Vinko Möderndorfer: Butalska vojska
19.30 Spomini, pisma in potopisi – Jean Renoir: Renoir, moj oče
19.50 Literarni nokturno – Konstantinos Kavafis: Zidovi
22.05 Literarni portret – Erika Vouk1. marec
19.15 Literarni nokturno – Tom Veber: Preobrazbe v snegu2. marec
19.15 Literarni nokturno – Zlatko Zajc: Stvari
21.00 Literarni večer – Miha Avanzo: Poezija ni nič drugega kot dajanje imen3. marec
11.05 Literarna matineja – Rujenje: med pesniško in vizualno govorico – pogovor s Kristino Hočevar o njeni razstavi in knjigi poezije
19.15 Literarni nokturno – Anunciada Fernandez de Cordova: Postaje letnih časov v Ljubljani4. marec
19.15 Literarni nokturno – Barbara Pešut: Lov na šojo5. marec
19.15 Literarni nokturno – Panfilo - Štefan Kardoš: Povej že, kdo si6. marec
18.00 Izbrana proza – Julia Fiedorczuk: Pod soncem
19.45 Literarni nokturno – Maja Haderlap: Angel pozabe
"Zanimivo, zanimivo. Mnogo zanimivejše od napisanih so nenapisane pesmi." (Miha Avanzo)
Jakob Jaša Kenda je svoj drugi potopisni roman z naslovom Transverzala postavil v domače kraje; ena izmed njegovih osrednjih protagonistk je krožna Transverzala, pot, ki jo je v stvarnem življenju pomagal trasirati prav Kenda sam. Drugi protagonist, če ga lahko tako imenujemo, pa smo mi, Slovenci – s svojo bolj ali manj lepo zgodovino, s svojimi bolj ali manj simpatičnimi posebnostmi. Avtorjev potopisni roman je, kot vsak roman, seveda fikcija, a tudi zavestno angažirano delo v nenehnem dialogu s stvarnim. Podatke o celotni in unikatno krožni Transverzali in njen interaktivni zemljevid pa je mogoče najti na www.transverzala.si.
Literarna matineja - Jakob Jaša Kenda o svoji Transverzali
Marcello Potocco je slovenski literarni komparativist, literarni teoretik, pesnik in prevajalec. Dela kot docent za književnost na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem ter kot znanstveni sodelavec na tamkajšnjem Inštitutu za medkulturne študije. Izdal je pet pesniških zbirk, nazadnje knjigo z naslovom Poznam te črne stvari. Njegova poezija je prevedena v številne jezike. Za zbirko Popravki pesniške zbirke je bil leta 2008 nominiran za Veronikino nagrado, za zbirko Via Francigena pa leta 2012 za Jenkovo nagrado. Odisej(ka) v labirintu je naslov cikla njegovih še neobjavljenih pesmi.
Literarni nokturno - Marcello Potocco: Odisej(ka) v labirintu
Gledališki in filmski igralec Jožef Ropoša je pred tremi leti izdal pesniško zbirko Duhovni stroji, naslov pa je pojasnil kot prispodobo za človeka in za pesem - oboje ima v sebi neznansko moč. Ob igralčevi (in pesnikovi) 60-letnici bo nekaj njegovih pesmi v Literarnem nokturnu interpretiral dramski igralec Matej Puc.
Konstantinos Kavafis se je rodil leta 1863 v grški družini v Aleksandriji v Egiptu; sprva je bil dejaven kot novinar, pozneje kot uradnik. Svojih pesmi ni nikoli želel objaviti v knjižni obliki, objavljal jih je v časopisih in revijah. Šele dve leti po njegovi smrti so prvič izšle tudi v knjižni obliki. Navdih zanje je našel v zasebnem življenju, pa tudi v zgodovini. Predvsem se je navduševal nad obdobjem helenizma, ki se je v njegovih delih izrazilo kot vrsta na videz zgodovinskih pesmi, pa tudi pesmi, ki so temeljile na resničnih zgodovinskih dogodkih, vanje pa je vpletel tudi veliko univerzalnih premislekov o sleherniku. Klarisa Jovanović je za oddajo prevedla nekaj Kavafisovih pesmi, tudi eno njegovih najbolj znanih iz leta 1904 z naslovom Čakajoč na barbare.
Ustvarjalec mlajše generacije Tom Veber ni samo pesnik, je tudi performer in vizualni umetnik. Poezijo objavlja v literarnih revijah, leta 2019 je izšla njegova zbirka z naslovom Točka preloma; objavlja tudi na tujem, med drugim na Hrvaškem, Madžarskem, v Grčiji, Rusiji in na Kitajskem. Ob tem se ukvarja s prostorsko postavitvijo poezije. Nekaj novejših pesmi mnogostranskega umetnika Toma Vebra, ki smo jim po eni od pesmi dali skupen naslov Preobrazbe v snegu, v Literarnem nokturnu interpretira dramska igralka Polona Juh.
Sedemdeset let pesnika, avtorja kratkih zgodb in zeliščarja Zlatka Zajca, ki je znan tudi po svoji poučni seriji za otroke na TV SLO Zlatko Zakladko, obeležujemo s pesmimi iz cikla Stvari iz njegove pesniške zbirke Živali, obrabljene besede, semena in stvari.
Francoski pisatelj André Gide je bil osrednja literarna osebnost svojega časa, avtor proznih besedil, ki se izmikajo enopomenskim opredelitvam. Za roman je sam označil le knjigo Ponarejevalci denarja, čeprav danes k njegovim romanom prištevamo še druga dela, na primer Pastoralna simfonija, Vatikanske ječe, Nemoralnež, Ozka vrata. Pisal je dnevnike, naslov avtobiografije je Če zrno ne umre. Leta 1947 je dobil Nobelovo nagrado za književnost. Prvo celostno predstavitev pisatelja na našem radiu je pripravila Tadeja Šergan.
Literarni večer - André Gide (1869-1951)
V petkovih Literarnih nokturnih iz cikla Dekameron C-19 so za nami že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek.
Rudi Podržaj: Gospoda Mutomba dohiti življenje
Cikel humoresk, izbranih iz Nove butalske čitanke Vinka Möderndorferja, bomo sklenili s humoreskami Butalska vojska, Butalska pomlad, Kako so Butalci Butale prodali in O tem, kako je Jerca pobegnila iz Butal, z njo pa še vsi mlajši od dvajset. In mačke in pse so tudi vzeli s sabo. Naslovi so zgovorni, humoreske pa še bolj.
Vinko Möderndorfer: Butalska vojska
Biografijo z naslovom Renoir, moj oče je napisal Jean Renoir, slavni filmski ustvarjalec, pionir francoskega filma. Gre za dvojno biografijo, saj sin zapisuje svoje spomine na trenutke, ki jih je doživljal ob očetu, hkrati pa sledi življenjski poti Pierra-Augusta Renoirja, enega največjih slikarjev impresionistov. Rodil se je 25. februarja pred 180. leti. Jean Renoir v pripoved vpleta tudi spomine drugih sodobnikov in tako oživlja Pariz druge polovice devetnajstega in začetka dvajsetega stoletja, boemskega sveta slikarjev, modelov, kritikov, književnikov… Knjigo je prevedel Branko Madžarević.
Erika Vouk je obogatila slovensko poezijo, kulturo in umetnost s pesniškimi zbirkami, ki skoraj praviloma vsebujejo kratke, a pomensko in zvočno bogate pesmi. Ob njenem 80. življenjskem jubileju se ji bomo, tudi prevajalki Fausta, skromno oddolžili z Literarnim portretom.
Miha Avanzo je pesnik in prevajalec. Kot pesnik je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja objavil tri pesniške zbirke, ki še danes pritegnejo s svojo lahkotnostjo in neposrednostjo. Kot prevajalec je prevedel vrsto vrhunskih pesnikov in pisateljev, uredil pa je tudi Antologijo ameriške poezije 20. stoletja. V Literarnem večeru ga bomo spoznali kot pesnika, ki je po treh pesniških zbirkah umolknil za desetletja in se leta 2019 vrnil na prizorišče z zbirko Rorschach.
SPORED LITERARNIH ODDAJ MED 28. FEBRUARJEM IN 6. MARCEM 2021
28. februar
14.05 Humoreska tega tedna – Vinko Möderndorfer: Butalska vojska
19.30 Spomini, pisma in potopisi – Jean Renoir: Renoir, moj oče
19.50 Literarni nokturno – Konstantinos Kavafis: Zidovi
22.05 Literarni portret – Erika Vouk1. marec
19.15 Literarni nokturno – Tom Veber: Preobrazbe v snegu2. marec
19.15 Literarni nokturno – Zlatko Zajc: Stvari
21.00 Literarni večer – Miha Avanzo: Poezija ni nič drugega kot dajanje imen3. marec
11.05 Literarna matineja – Rujenje: med pesniško in vizualno govorico – pogovor s Kristino Hočevar o njeni razstavi in knjigi poezije
19.15 Literarni nokturno – Anunciada Fernandez de Cordova: Postaje letnih časov v Ljubljani4. marec
19.15 Literarni nokturno – Barbara Pešut: Lov na šojo5. marec
19.15 Literarni nokturno – Panfilo - Štefan Kardoš: Povej že, kdo si6. marec
18.00 Izbrana proza – Julia Fiedorczuk: Pod soncem
19.45 Literarni nokturno – Maja Haderlap: Angel pozabe
Mednarodni filmski festival v Karlovih Varih na Češkem je letos v osmih dneh ponudil več kot 200 filmov, med njimi se jih 23 poteguje za nagrade žirij – 11 v glavnem tekmovalnem programu in 12 v tekmovalnem programu Proxima. O tem, kdo vse je obiskal festival in kateri filmi so v tekmovalnih programih vzbudili največ pozornosti, poroča Petra Meterc.
Po več desetletjih opozarjanja, da je stavba SNG Drama Ljubljana nujno potrebna obnove, se zdi, da se bodo dela to poletje naposled začela. Gre za prvo fazo arheološki izkopavanj okoli objekta, ki na delo gledališča še ne bo vplivala. Prihodnja sezona bo tako zadnja, ki se bo še odigrala v stari stavbi, nato pa je predvidena selitev na Litostrojsko cesto. Prenova naj bi se končala leta 2026 (foto: MMC RTV SLO).
Art Stays bo 21-ič zapored v mesto pripeljal domače in tuje umetnike in njihova dela, letos pod naslovom Potovanje. Otvoritveni vikend s spremljevalnim sporedom se začenja s projekcijo videa Zimsko potovanje uglednega francoskega umetnika Roberta Cahena ob 18-ih v Dominikanskem samostanu, razstave pa bodo na ogled do 10. septembra. Foto (izrez): Maxime Berthou in Mark Požlep – Soutien de Famille, 2020
Prejšnji konec tedna se je v Karlovih Varih začel že 57. mednarodni filmski festival, eden najstarejših evropskih ter eden pomembnejših v regiji. Na njem bodo tudi letos prikazali več kot dvesto filmov z vsega sveta – med drugim se za nagrade poteguje triindvajset celovečernih filmov, ki so na festivalu predstavljeni prvič. O letošnjih tekmovalnih filmih pa iz Karlovih Varov Petra Meterc.
"Ločevati ni mogoče ljudi od nečloveških bitij, narave od kulture, objekta od subjekta, uma od telesa" je sporočilo skupinske mednarodne razstave O čem sanjajo krokodili. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova se predstavljajo umetniki in umetnice iz Ramale, Santiaga, Zahodne Papue in drugod. Če je bil za zahodnega kolonizatorja krokodil zver, pa so ga številne skupnosti razumele kot mistično bitje. Prav njegova moč ima simbolno vrednost upora proti plenjenju vsega, kar je lastno neki deželi in ne bi smelo biti iz nje nikoli iztrgano. Razstava ponuja ponoven razmislek o konceptu "imperialnega nasilja". Prilaščanje podob in predmetov za znanstvene namene, vsiljevanje vetrnih elektrarn pod krinko ekologije na golanskem višavju, boj staroselcev Zahodne Papue za osvoboditev – vse te politične in zgodovinske teme ljudje tam daleč opisujejo v svoji sodobni umetnosti, ki je drugačna od naše – predvsem je bolj vključujoča. Zasnova razstave Bojana Piškur, Daniela Berger, Riksa Afiaty, Shada Safadi in Akram Al Halabi, May Herbawe, Cristian Inostroza, Essa Grayeb, Hani Zurob, Lab Laba-Laba, Moelyono, Noor Abuarafeh, Papuan Voices, Paraparabuku, Patricia Domínguez, Roy Villevoye, Udeido Collective, Veronika Kusumaryati & Ernst Karel. Na fotografiji delo kolektiva Udeido, ki se ukvarja z družbenopolitičnimi vprašanji v Zahodni Papui, foto: Žiga Bratoš
Informacijska, medijska, digitalna pismenost – vsem izrazom je skupno, da opisujejo sodobne veščine in znanja, nujna za učinkovito in kritično uporabo ter ustvarjanje vsebin. Kakšno vlogo ima v tem jezik? 59. seminar slovenskega jezika, literature in kulture organizira ga Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer so pripravili še druge poletne prireditve: 18. Mladinsko poletno šolo slovenščine in 42. Poletno šolo slovenskega jezika za odrasle. Foto naslovnice kataloga: Žiga Bratoš
V Hrastniku je tokrat 3. zapored odprl vrata festival delavskega filma Kamerat, ki letos v štirih festivalskih dneh ponuja več kot 20 filmski projekcij. Filmi različnih žanrov ponujajo kritično refleksijo položaja delavstva. Tematika, ki ni pogosta na filmskih plastnih, in govori o tistih, ki jih kapitalizem izkorišča, si jih podreja in jih instrumentalizira za večanje dobičkov, ter o posledicah teh procesov. Festival, ki je edinstven pri nas in tudi v širšem evropskem prostoru ter eden redkih tovrstnih v svetu, uspešno oživlja tudi industrijsko dediščino kraja – prostore nekdanjega rudnika –, in s tem ponuja unikatno filmsko in ambientalno doživetje. Festivalsko dogajanje spremlja tudi bogat spremljevalni program – od okroglih miz do razstav, ki prav tako v ospredje postavljajo boj za delavske pravice. Festival letos prvič podpira tudi Slovenski filmski center. Prispevek je pripravila Karmen Štrancar Rajevec.
S pesniškim nastopom na Vodnikovi domačiji Center v Ljubljani se začenja jubilejna 20. izvedba festivala Pranger – srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije. Osnovni koncept je že od njegovega nastanka leta 2004 isti: trije izbrani kritiki javno pred avtorji pretresajo tri pesniška dela, ki so jih izbrali, ter sodelujejo pri razpravah tudi o drugih izbranih zbirkah. Na Prangerju se bo razmišljalo o devetih pesniških zbirkah, te so izšle lani in so, kot ugotavljajo organizatorji, posebej zaznamovane z družbenokritično pisavo. Napisali so jih Blaž Božič, Lukas Debeljak, Miriam Drev, Sergej Harlamov, Aleš Jelenko, Ana Svetel, Andreja Štepec, Pino Pograjc in Uroš Zupan. Prvikrat bo vodenje kritiških razprav z izbranimi kritiki, Alenom Širco, Denisom Škoficem in Silvijo Žnidaršič, prevzela Diana Pungeršič. V Rogaški slatini, kjer se bo s podelitvijo priznanj Ela – Mali Pranger osrednji del festivala tudi sklenil, bodo predstavniki Društva slovenski pisateljev podelili Stritarjevo nagrado, program pa se bo pozneje nadaljeval še septembra in oktobra, ko bo na sporedu konceptualna razprava Poezija in kmetijstvo, delavnici Prevodna in Mlada kritika ter razprava Pranger po Frankfurtu, ki bo posvečena komentiranju gostovanja Slovenije kot častne gostje na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu. Grafika: Festival Pranger
Mladi avtor Jaka Smerkolj Simoneti je napisal dramsko besedilo Pesem ptic v drevesnih krošnjah o naključnem a usodnem srečanju na vrhu stolpnice med moškim in žensko dveh različnih generacij: "Mikijem, razočaranim v svoji mladi ljubezni in zato tik pred samomorom, in Natalijo, ki je po desetletjih skupnega življenja pred kratkim izgubila moža in prišla na streho obešat perilo". Za to delo je Simoneti prejel nominacijo za nagrado za mladega dramatika na 53. Tednu slovenske drame, kjer so izpostavili, da besedilo teče na dveh ravneh: kot dialog med sosedoma in kot besedilo v didaskalijah, ki ustvarjajo prostor za deloma že prozno pripoved in bi jo lahko razumeli kot Mikijev notranji monolog oziroma pismo, ki ga piše svoji pravkar končani ljubezni. Radijsko igro režira Špela Kravogel, kot dramaturga sodelujeta Vilma Štritof in Matjaž Briški, glasbena oblikovalka je Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, tonska tehnika pa Martin Florjančič in Miha Oblak. Igrata Marijana Brecelj in Urban Kuntarič. Foto: SOJ RTV SLO/osebni arhiv
La Fura dels Baus je priznana barcelonska gledališka skupina, ki vključuje elemente uličnega gledališča, povezuje glasbeno, dramsko in celo digitalno umetnost. V Ljubljani njihovi spektakli niso novost, umetniki pa se bodo tokrat prvič predstavili z delom Biti ali ne biti. Gledališka skupina, ki je znana po kršenju začrtanih meja med občinstvom in nastopajočimi, bo za letošnji festival pripravila vizualni spektakel. Kakšno uprizoritev lahko pričakujemo, je pojasnil režiser Carlus Padrissa: “Kot je rekel naš referenčni avtor predstave Antonin Artaud, bomo igrali v treh dimenzijah, v x, y in z. A to nam bo omogočilo, da ne bomo performirali zgolj v teh treh dimenzijah, ampak bomo za osnovo zgodbe uporabili energijo, ki se bo akumulirala na odru. Občinstvo bo v središču prostora in predstave.” Navdih za predstavo umetniki črpajo iz Shakespearjevega Hamleta, del besedila sledi dramski predlogi, vendar so umetniki za potrebe sodobne uprizoritve vanj vnesli tudi citate in misli Antonina Artauda. Kot je povedal režiser predstave, so se ustvarjalci osredotočali predvsem na pogled občinstva: “V tej predstavi nimamo žive glasbe ali orkestra, kar nam omogoča, da za performiranje izkoriščamo zvok odra, zvok občinstva in druge elemente, vse to pa bo integrirano v naši glasbeni produkciji. Poglavitni namen te predstave je ustvariti potopitveno izkušnjo za gledalce. Tu ne govorimo zgolj o dogajanju in nastopanju, temveč o videu.” Umetniki si bodo za potrebe celostne izkušnje pomagali z vizualnimi projekcijami. V želji, da bi se gledalci popolnoma potopili v njihov virtualno domišljijski svet, so pripravili 360 stopinjski video, ki bo omogočal virtualno in interaktvino izkušnjo. Interakcijo pa bo omogočal tudi sam konec predstave: “To pomeni, da bomo vprašali občinstvo, za katero predvidevamo, da pozna to delo, kašen konec zgodbe si želi in predstavo bomo končali glede na odločitev občinstva.” Po vizualno potopitveni izkušnji se bo skupina La Fura dels Baus predstavlla še z gledališko adaptacijo Beethovnove Simfonije št. 6, “Pastoralne”, ki jo režiser preimenoval v Pastoralo za planet. Vanjo je vključil glasbo skladateljev in skladateljic, ki so na Beethovna vplivali ali pa so črpali iz njegovih del. Za glasbeno plat bo poskrbel Simfonični orkester RTV Slovenija, scenografija pa bo sestavljena iz utopičnih in futurističnih vizualij, ki bodo nagovarjale razmerje med človekom in naravo. Foto: Festival Ljubljana
Delovo nagrado kresnik za najboljši roman lanskega leta je posmrtno prejel pisatelj Lado Kralj, in sicer za roman Ne bom se več drsal na bajerju. S tem je postal drugi dobitnik nagrade v zgodovini kresnika, ki ni dočakal podelitve, namesto njega jo je prevzela pokojnikova soproga, igralka Jožica Avbelj. Foto: BoBo
Slovenski filmski center je v začetku junija organiziral mednarodni posvet, s katerim je želel opozoriti na ključne izzive in vprašanja javnih politik pri snovanju sodobnega, dinamičnega in trajnostnega nacionalnega filmskega sektorja.. Posvet je bil odlična priložnost za premislek ambicioznih izhodišč, s katerimi bi obstoječo sistemsko ureditev posodobili, da bo filmski in avdiovizualni dejavnosti zagotovila spodbudno okolje ter omogočila nov zagon za strateški preboj slovenskega filmskega sektorja. Posvet je za oddajo Gremo v kino spremljal Miha Žorž.
Kinoatelje bo letošnjo nagrado Darka Bratine podelil bolgarskemu režiserju Stephanu Komandarevu. Režiser, producent in scenarist bo oktobra tudi gost čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji. Njegova dela bodo predstavili v Novi Gorici, Gorici, Vidmu, Trstu, Špetru, Izoli in v Ljubljani. Prispevek Eve Furlan.
19. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina vabi na ogled groze, akcije, humornega masakra, apokalips in psiholoških zank. Ljutomer vsako leto ob številnih tujih filmskih ustvarjalcih obišče prav poseben gost, ki mu podelijo nagrado častni hudi maček. Letos je to legendarni ameriški režiser John McTiernan, ki je sodeloval z imeni, kot so Bruce Willis, Arnold Schwarzenegger, Sean Connery, Faye Dunaway, Rene Russo. Njegovi filmi so prerasli tudi v velike franšize z nadaljevanji, knjigami, stripi in videoigrami. Prispevek je pripravil Žiga Bratoš.
V nedeljo se začenja letošnji festival Ukrep, ki ga prireja Plesni teater Ljubljana. Za vodilo si je pod geslom "Ambientalnost kot živa arhitektura mesta" zadal podreti zid pogosto zaprtega umetniškega ustvarjanja in ples iz dvoran pripeljati na ulice. Enotedenski festival plesnih perspektiv bo potekal v Mariboru in Ljubljani. (foto: Katarina Kolenc)
V Ljubljani se te dni odvija prvi mednarodni baletni festival Plesne noči. V Cankarjevem domu so ga pripravili v koprodukciji s SNG Opera in balet Ljubljana in k sodelovanju povabili tudi mariborske baletnike ter goste iz Sofije in Beograda. Festival so posvetili izjemnemu baletniku Rudolfu Nurejevu, ki je umrl pred tridesetimi leti.
Na Dunaju so javnosti odstrli "Ledenike na potepu" – instalacijo slovenske fotografinje Vanje Bućan, ki je s svojo fotografsko podobo preoblekla Ringturm. Odprtja instalacije na tej najvišji stolpnici znotraj dunajskega ringa se je udeležila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki se je pred tem o sodelovanju na področju kulture, pogovarjala z avstrijsko državno sekretarko Andreo Mayer. Z Dunaja poroča naša avstrijska dopisnica Petra Kos Gnamuš. (foto: Instalacijo Vanje Bućan so slovesno odprli ob navzočnosti ministrice za kulturo Aste Vrečko in avstrijske državne sekretarke za kulturo Andree Mayer © STA/arhiv Vienna Insurance Group)
Društvo slovenskih literarnih kritikov je na vrtu Lili Novy v Ljubljani pripravilo podelitev nagrade kritiško sito za najboljše domače literarno delo v preteklem letu. Med nominiranimi so bili pesniška zbirka Mleček, žbunje: grobovi v njem Blaža Božiča (Center za slovensko književnost), poetični roman Katja Gorečan: Materinska knjižica (LUD Literatura), zgodovinski polfiktivni roman Ne bom se več drsal na bajerju Lada Kralja (Beletrina), kratkoprozna zbirka Trznil je, odprla je oko Vesne Lemaić (Cankarjeva založba) in knjižni prvenec Ajde Bračič, zbirka 20-ih kratkih zgodb Leteči ljudje, ki je letošnja prejemnica kritiškega sita. Izšla je pri LUD Literaturi, kjer so med drugim zapisali, da njeni protagonisti pogosto sanjarijo o življenjih, ki bi jih lahko živeli, ta pa pred njih stopajo včasih kot prikazni, včasih pa kot povsem otipljive možnosti. Foto: Žiga Bratoš
Potem ko je Slovenija pred petimi leti podpisala pogodbo za častno gostovanje na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu, dobiva ta projekt končno podobo. V Frankfurtu so prvič predstavili slovenski program, ki ga bodo jeseni izvedli na več kot dvesto petdesetih dogodkih. Častno gostovanje v Frankfurtu velja za dogodek desetletja slovenske kulture, in čeprav je bilo več let časa za priprave, ga je na koncu ostalo malo. Frankfurtski knjižni sejem z več tisoč dogodki, obiskovalci in razstavljavci iz več kot stotih držav deluje kot izziv, ki ga lahko primerjamo s planiško letalnico, poudarja kurator Miha Kovač.
Prihodnost mariborske kulture in njenih ustvarjalcev je ob finančnih težavah mariborske občine precej negotova. Zaradi podfinanciranosti občine, zamud državnih plačil, podražitev in velikih investicijskih ciklov se nadaljujejo rezi neobveznih vsebin, ki za nevladne organizacije s področja kulture napovedujejo 20 odstotkov manj denarja za programe in 40 manj za projekte. Na občini pravijo, da gre pri tem za začasne ukrepe, ki bodo odvisni od realizacije prihodkov proračuna. Kulturniki odgovarjajo, da gre za problematiko upravljanja in postavljanja prioritet.
Neveljaven email naslov