Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Zanimivo, zanimivo. Mnogo zanimivejše od napisanih so nenapisane pesmi." (Miha Avanzo)
Jakob Jaša Kenda je svoj drugi potopisni roman z naslovom Transverzala postavil v domače kraje; ena izmed njegovih osrednjih protagonistk je krožna Transverzala, pot, ki jo je v stvarnem življenju pomagal trasirati prav Kenda sam. Drugi protagonist, če ga lahko tako imenujemo, pa smo mi, Slovenci – s svojo bolj ali manj lepo zgodovino, s svojimi bolj ali manj simpatičnimi posebnostmi. Avtorjev potopisni roman je, kot vsak roman, seveda fikcija, a tudi zavestno angažirano delo v nenehnem dialogu s stvarnim. Podatke o celotni in unikatno krožni Transverzali in njen interaktivni zemljevid pa je mogoče najti na www.transverzala.si.
Literarna matineja - Jakob Jaša Kenda o svoji Transverzali
Marcello Potocco je slovenski literarni komparativist, literarni teoretik, pesnik in prevajalec. Dela kot docent za književnost na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem ter kot znanstveni sodelavec na tamkajšnjem Inštitutu za medkulturne študije. Izdal je pet pesniških zbirk, nazadnje knjigo z naslovom Poznam te črne stvari. Njegova poezija je prevedena v številne jezike. Za zbirko Popravki pesniške zbirke je bil leta 2008 nominiran za Veronikino nagrado, za zbirko Via Francigena pa leta 2012 za Jenkovo nagrado. Odisej(ka) v labirintu je naslov cikla njegovih še neobjavljenih pesmi.
Literarni nokturno - Marcello Potocco: Odisej(ka) v labirintu
Gledališki in filmski igralec Jožef Ropoša je pred tremi leti izdal pesniško zbirko Duhovni stroji, naslov pa je pojasnil kot prispodobo za človeka in za pesem - oboje ima v sebi neznansko moč. Ob igralčevi (in pesnikovi) 60-letnici bo nekaj njegovih pesmi v Literarnem nokturnu interpretiral dramski igralec Matej Puc.
Konstantinos Kavafis se je rodil leta 1863 v grški družini v Aleksandriji v Egiptu; sprva je bil dejaven kot novinar, pozneje kot uradnik. Svojih pesmi ni nikoli želel objaviti v knjižni obliki, objavljal jih je v časopisih in revijah. Šele dve leti po njegovi smrti so prvič izšle tudi v knjižni obliki. Navdih zanje je našel v zasebnem življenju, pa tudi v zgodovini. Predvsem se je navduševal nad obdobjem helenizma, ki se je v njegovih delih izrazilo kot vrsta na videz zgodovinskih pesmi, pa tudi pesmi, ki so temeljile na resničnih zgodovinskih dogodkih, vanje pa je vpletel tudi veliko univerzalnih premislekov o sleherniku. Klarisa Jovanović je za oddajo prevedla nekaj Kavafisovih pesmi, tudi eno njegovih najbolj znanih iz leta 1904 z naslovom Čakajoč na barbare.
Ustvarjalec mlajše generacije Tom Veber ni samo pesnik, je tudi performer in vizualni umetnik. Poezijo objavlja v literarnih revijah, leta 2019 je izšla njegova zbirka z naslovom Točka preloma; objavlja tudi na tujem, med drugim na Hrvaškem, Madžarskem, v Grčiji, Rusiji in na Kitajskem. Ob tem se ukvarja s prostorsko postavitvijo poezije. Nekaj novejših pesmi mnogostranskega umetnika Toma Vebra, ki smo jim po eni od pesmi dali skupen naslov Preobrazbe v snegu, v Literarnem nokturnu interpretira dramska igralka Polona Juh.
Sedemdeset let pesnika, avtorja kratkih zgodb in zeliščarja Zlatka Zajca, ki je znan tudi po svoji poučni seriji za otroke na TV SLO Zlatko Zakladko, obeležujemo s pesmimi iz cikla Stvari iz njegove pesniške zbirke Živali, obrabljene besede, semena in stvari.
Francoski pisatelj André Gide je bil osrednja literarna osebnost svojega časa, avtor proznih besedil, ki se izmikajo enopomenskim opredelitvam. Za roman je sam označil le knjigo Ponarejevalci denarja, čeprav danes k njegovim romanom prištevamo še druga dela, na primer Pastoralna simfonija, Vatikanske ječe, Nemoralnež, Ozka vrata. Pisal je dnevnike, naslov avtobiografije je Če zrno ne umre. Leta 1947 je dobil Nobelovo nagrado za književnost. Prvo celostno predstavitev pisatelja na našem radiu je pripravila Tadeja Šergan.
Literarni večer - André Gide (1869-1951)
V petkovih Literarnih nokturnih iz cikla Dekameron C-19 so za nami že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek.
Rudi Podržaj: Gospoda Mutomba dohiti življenje
Cikel humoresk, izbranih iz Nove butalske čitanke Vinka Möderndorferja, bomo sklenili s humoreskami Butalska vojska, Butalska pomlad, Kako so Butalci Butale prodali in O tem, kako je Jerca pobegnila iz Butal, z njo pa še vsi mlajši od dvajset. In mačke in pse so tudi vzeli s sabo. Naslovi so zgovorni, humoreske pa še bolj.
Vinko Möderndorfer: Butalska vojska
Biografijo z naslovom Renoir, moj oče je napisal Jean Renoir, slavni filmski ustvarjalec, pionir francoskega filma. Gre za dvojno biografijo, saj sin zapisuje svoje spomine na trenutke, ki jih je doživljal ob očetu, hkrati pa sledi življenjski poti Pierra-Augusta Renoirja, enega največjih slikarjev impresionistov. Rodil se je 25. februarja pred 180. leti. Jean Renoir v pripoved vpleta tudi spomine drugih sodobnikov in tako oživlja Pariz druge polovice devetnajstega in začetka dvajsetega stoletja, boemskega sveta slikarjev, modelov, kritikov, književnikov… Knjigo je prevedel Branko Madžarević.
Erika Vouk je obogatila slovensko poezijo, kulturo in umetnost s pesniškimi zbirkami, ki skoraj praviloma vsebujejo kratke, a pomensko in zvočno bogate pesmi. Ob njenem 80. življenjskem jubileju se ji bomo, tudi prevajalki Fausta, skromno oddolžili z Literarnim portretom.
Miha Avanzo je pesnik in prevajalec. Kot pesnik je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja objavil tri pesniške zbirke, ki še danes pritegnejo s svojo lahkotnostjo in neposrednostjo. Kot prevajalec je prevedel vrsto vrhunskih pesnikov in pisateljev, uredil pa je tudi Antologijo ameriške poezije 20. stoletja. V Literarnem večeru ga bomo spoznali kot pesnika, ki je po treh pesniških zbirkah umolknil za desetletja in se leta 2019 vrnil na prizorišče z zbirko Rorschach.
SPORED LITERARNIH ODDAJ MED 28. FEBRUARJEM IN 6. MARCEM 2021
28. februar
14.05 Humoreska tega tedna – Vinko Möderndorfer: Butalska vojska
19.30 Spomini, pisma in potopisi – Jean Renoir: Renoir, moj oče
19.50 Literarni nokturno – Konstantinos Kavafis: Zidovi
22.05 Literarni portret – Erika Vouk1. marec
19.15 Literarni nokturno – Tom Veber: Preobrazbe v snegu2. marec
19.15 Literarni nokturno – Zlatko Zajc: Stvari
21.00 Literarni večer – Miha Avanzo: Poezija ni nič drugega kot dajanje imen3. marec
11.05 Literarna matineja – Rujenje: med pesniško in vizualno govorico – pogovor s Kristino Hočevar o njeni razstavi in knjigi poezije
19.15 Literarni nokturno – Anunciada Fernandez de Cordova: Postaje letnih časov v Ljubljani4. marec
19.15 Literarni nokturno – Barbara Pešut: Lov na šojo5. marec
19.15 Literarni nokturno – Panfilo - Štefan Kardoš: Povej že, kdo si6. marec
18.00 Izbrana proza – Julia Fiedorczuk: Pod soncem
19.45 Literarni nokturno – Maja Haderlap: Angel pozabe
"Zanimivo, zanimivo. Mnogo zanimivejše od napisanih so nenapisane pesmi." (Miha Avanzo)
Jakob Jaša Kenda je svoj drugi potopisni roman z naslovom Transverzala postavil v domače kraje; ena izmed njegovih osrednjih protagonistk je krožna Transverzala, pot, ki jo je v stvarnem življenju pomagal trasirati prav Kenda sam. Drugi protagonist, če ga lahko tako imenujemo, pa smo mi, Slovenci – s svojo bolj ali manj lepo zgodovino, s svojimi bolj ali manj simpatičnimi posebnostmi. Avtorjev potopisni roman je, kot vsak roman, seveda fikcija, a tudi zavestno angažirano delo v nenehnem dialogu s stvarnim. Podatke o celotni in unikatno krožni Transverzali in njen interaktivni zemljevid pa je mogoče najti na www.transverzala.si.
Literarna matineja - Jakob Jaša Kenda o svoji Transverzali
Marcello Potocco je slovenski literarni komparativist, literarni teoretik, pesnik in prevajalec. Dela kot docent za književnost na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem ter kot znanstveni sodelavec na tamkajšnjem Inštitutu za medkulturne študije. Izdal je pet pesniških zbirk, nazadnje knjigo z naslovom Poznam te črne stvari. Njegova poezija je prevedena v številne jezike. Za zbirko Popravki pesniške zbirke je bil leta 2008 nominiran za Veronikino nagrado, za zbirko Via Francigena pa leta 2012 za Jenkovo nagrado. Odisej(ka) v labirintu je naslov cikla njegovih še neobjavljenih pesmi.
Literarni nokturno - Marcello Potocco: Odisej(ka) v labirintu
Gledališki in filmski igralec Jožef Ropoša je pred tremi leti izdal pesniško zbirko Duhovni stroji, naslov pa je pojasnil kot prispodobo za človeka in za pesem - oboje ima v sebi neznansko moč. Ob igralčevi (in pesnikovi) 60-letnici bo nekaj njegovih pesmi v Literarnem nokturnu interpretiral dramski igralec Matej Puc.
Konstantinos Kavafis se je rodil leta 1863 v grški družini v Aleksandriji v Egiptu; sprva je bil dejaven kot novinar, pozneje kot uradnik. Svojih pesmi ni nikoli želel objaviti v knjižni obliki, objavljal jih je v časopisih in revijah. Šele dve leti po njegovi smrti so prvič izšle tudi v knjižni obliki. Navdih zanje je našel v zasebnem življenju, pa tudi v zgodovini. Predvsem se je navduševal nad obdobjem helenizma, ki se je v njegovih delih izrazilo kot vrsta na videz zgodovinskih pesmi, pa tudi pesmi, ki so temeljile na resničnih zgodovinskih dogodkih, vanje pa je vpletel tudi veliko univerzalnih premislekov o sleherniku. Klarisa Jovanović je za oddajo prevedla nekaj Kavafisovih pesmi, tudi eno njegovih najbolj znanih iz leta 1904 z naslovom Čakajoč na barbare.
Ustvarjalec mlajše generacije Tom Veber ni samo pesnik, je tudi performer in vizualni umetnik. Poezijo objavlja v literarnih revijah, leta 2019 je izšla njegova zbirka z naslovom Točka preloma; objavlja tudi na tujem, med drugim na Hrvaškem, Madžarskem, v Grčiji, Rusiji in na Kitajskem. Ob tem se ukvarja s prostorsko postavitvijo poezije. Nekaj novejših pesmi mnogostranskega umetnika Toma Vebra, ki smo jim po eni od pesmi dali skupen naslov Preobrazbe v snegu, v Literarnem nokturnu interpretira dramska igralka Polona Juh.
Sedemdeset let pesnika, avtorja kratkih zgodb in zeliščarja Zlatka Zajca, ki je znan tudi po svoji poučni seriji za otroke na TV SLO Zlatko Zakladko, obeležujemo s pesmimi iz cikla Stvari iz njegove pesniške zbirke Živali, obrabljene besede, semena in stvari.
Francoski pisatelj André Gide je bil osrednja literarna osebnost svojega časa, avtor proznih besedil, ki se izmikajo enopomenskim opredelitvam. Za roman je sam označil le knjigo Ponarejevalci denarja, čeprav danes k njegovim romanom prištevamo še druga dela, na primer Pastoralna simfonija, Vatikanske ječe, Nemoralnež, Ozka vrata. Pisal je dnevnike, naslov avtobiografije je Če zrno ne umre. Leta 1947 je dobil Nobelovo nagrado za književnost. Prvo celostno predstavitev pisatelja na našem radiu je pripravila Tadeja Šergan.
Literarni večer - André Gide (1869-1951)
V petkovih Literarnih nokturnih iz cikla Dekameron C-19 so za nami že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek.
Rudi Podržaj: Gospoda Mutomba dohiti življenje
Cikel humoresk, izbranih iz Nove butalske čitanke Vinka Möderndorferja, bomo sklenili s humoreskami Butalska vojska, Butalska pomlad, Kako so Butalci Butale prodali in O tem, kako je Jerca pobegnila iz Butal, z njo pa še vsi mlajši od dvajset. In mačke in pse so tudi vzeli s sabo. Naslovi so zgovorni, humoreske pa še bolj.
Vinko Möderndorfer: Butalska vojska
Biografijo z naslovom Renoir, moj oče je napisal Jean Renoir, slavni filmski ustvarjalec, pionir francoskega filma. Gre za dvojno biografijo, saj sin zapisuje svoje spomine na trenutke, ki jih je doživljal ob očetu, hkrati pa sledi življenjski poti Pierra-Augusta Renoirja, enega največjih slikarjev impresionistov. Rodil se je 25. februarja pred 180. leti. Jean Renoir v pripoved vpleta tudi spomine drugih sodobnikov in tako oživlja Pariz druge polovice devetnajstega in začetka dvajsetega stoletja, boemskega sveta slikarjev, modelov, kritikov, književnikov… Knjigo je prevedel Branko Madžarević.
Erika Vouk je obogatila slovensko poezijo, kulturo in umetnost s pesniškimi zbirkami, ki skoraj praviloma vsebujejo kratke, a pomensko in zvočno bogate pesmi. Ob njenem 80. življenjskem jubileju se ji bomo, tudi prevajalki Fausta, skromno oddolžili z Literarnim portretom.
Miha Avanzo je pesnik in prevajalec. Kot pesnik je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja objavil tri pesniške zbirke, ki še danes pritegnejo s svojo lahkotnostjo in neposrednostjo. Kot prevajalec je prevedel vrsto vrhunskih pesnikov in pisateljev, uredil pa je tudi Antologijo ameriške poezije 20. stoletja. V Literarnem večeru ga bomo spoznali kot pesnika, ki je po treh pesniških zbirkah umolknil za desetletja in se leta 2019 vrnil na prizorišče z zbirko Rorschach.
SPORED LITERARNIH ODDAJ MED 28. FEBRUARJEM IN 6. MARCEM 2021
28. februar
14.05 Humoreska tega tedna – Vinko Möderndorfer: Butalska vojska
19.30 Spomini, pisma in potopisi – Jean Renoir: Renoir, moj oče
19.50 Literarni nokturno – Konstantinos Kavafis: Zidovi
22.05 Literarni portret – Erika Vouk1. marec
19.15 Literarni nokturno – Tom Veber: Preobrazbe v snegu2. marec
19.15 Literarni nokturno – Zlatko Zajc: Stvari
21.00 Literarni večer – Miha Avanzo: Poezija ni nič drugega kot dajanje imen3. marec
11.05 Literarna matineja – Rujenje: med pesniško in vizualno govorico – pogovor s Kristino Hočevar o njeni razstavi in knjigi poezije
19.15 Literarni nokturno – Anunciada Fernandez de Cordova: Postaje letnih časov v Ljubljani4. marec
19.15 Literarni nokturno – Barbara Pešut: Lov na šojo5. marec
19.15 Literarni nokturno – Panfilo - Štefan Kardoš: Povej že, kdo si6. marec
18.00 Izbrana proza – Julia Fiedorczuk: Pod soncem
19.45 Literarni nokturno – Maja Haderlap: Angel pozabe
Poleg igralca Iztoka Mlakarja v pogovoru, ki ga bo moderiral Vlado Motnikar, sodelujejo še literarna zgodovinarka dr. Urška Perenič, režiser Alen Jelen in glasbenika Andrej Ofak in Borut Mori v sodelovanju z Ivanom Lotričem.
Vsebine Programa Ars
»Rad bi napisal, da odstopam iz osebnih razlogov, vendar to ne bi bila resnica« so besede s katerimi je po osmih letih z mesta ravnatelja Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana odstopil Igor Samobor. Kot razlog navaja zavlačevanje s prenovo ljubljanske drame, za kar naj bi bil odgovoren minister za kulturo Vasko Simoniti. Na nujnost prenove ljubljanske Drame stroka in zaposleni opozarjajo že trideset let. Projekt je po daljši prekinitvi ponovno stekel leta 2014, zdaj pa po Samoborjevih besedah postopek prenove zavlačujejo na ministrstvo za kulturo. Vedno znova so zahtevali dodatna preverjanja, med posamičnimi odgovori pa je lahko minil mesec ali dva. Kljub temu, da je bil na nekaj sestankih, Samobor opozarja tudi na manko komunikacije z ministrstvom, predvsem v zadnjem času je za pogovor o premiku projekta prenove moledoval sam. Da je stavba dotrajana, dokazujejo preverbe statike in potresne varnosti, to so pokazale tudi septembrske poplave. Na javnem natečaju je sicer leta 2017 zmagal biro Bevk Perović arhitekti. Matija Bevk poudarja, da so pri tovrstnih projektih vedno vpleteni številni deležniki ter da je z javnim denarjem treba ravnati skrbno, a da nekaterih odločitev ministrstva vseeno ne razume, med drugim, zakaj so zahtevali, naj se iz projekta izvzamejo za to kupljeni prostori Nemške hiše ali pa spremenjene ocene investicije v osnutku novega Nacionalnega programa za kulturo. Dodaja: Minister Simoniti, ki je danes na regijskem obisku vlade, je našemu dopisniku odgovoril, da za Radio Slovenija ne bo podal izjave, z ministva pa nam sporočili, da bodo izjavo za javnost posredovali jutri.
Igor Samobor je nepričakovano odstopil z mesta ravnatelja SNG Drama Ljubljana. Potem, ko mu je po osmih letih uspelo začetni del projekta prenove ljubljanske drame pripeljati v sklepno fazo, je njegove načrte prekinil minister za kulturo Vasko Simoniti. Ker meni, da je razlog v ravnanju ministra osebne narave, se je Samobor odločil za odstop. Foto: BoBo
»Rad bi napisal, da odstopam iz osebnih razlogov, vendar to ne bi bila resnica« so besede s katerimi je po osmih letih z mesta ravnatelja Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana odstopil Igor Samobor. Kot razlog navaja zavlačevanje s prenovo ljubljanske drame, za kar naj bi bil odgovoren minister za kulturo Vasko Simoniti. Na nujnost prenove ljubljanske Drame stroka in zaposleni opozarjajo že trideset let. Projekt je po daljši prekinitvi ponovno stekel leta 2014, zdaj pa po Samoborjevih besedah postopek prenove zavlačujejo na ministrstvo za kulturo. Vedno znova so zahtevali dodatna preverjanja, med posamičnimi odgovori pa je lahko minil mesec ali dva. Kljub temu, da je bil na nekaj sestankih, Samobor opozarja tudi na manko komunikacije z ministrstvom, predvsem v zadnjem času je za pogovor o premiku projekta prenove moledoval sam. Da je stavba dotrajana, dokazujejo preverbe statike in potresne varnosti, to so pokazale tudi septembrske poplave. Na javnem natečaju je sicer leta 2017 zmagal biro Bevk Perović arhitekti. Matija Bevk poudarja, da so pri tovrstnih projektih vedno vpleteni številni deležniki ter da je z javnim denarjem treba ravnati skrbno, a da nekaterih odločitev ministrstva vseeno ne razume, med drugim, zakaj so zahtevali, naj se iz projekta izvzamejo za to kupljeni prostori Nemške hiše ali pa spremenjene ocene investicije v osnutku novega Nacionalnega programa za kulturo. Dodaja: Minister Simoniti, ki je danes na regijskem obisku vlade, je našemu dopisniku odgovoril, da za Radio Slovenija ne bo podal izjave, z ministva pa nam sporočili, da bodo izjavo za javnost posredovali jutri.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Ilustracija je pri nas dobro razvita in kakovostna – med drugim jo spodbuja in predstavlja Slovenski bienale ilustracije, katerega začetki segajo v leto 1992. Med pobudniki za njegov nastanek je bil tudi Danijel Demšar, letošnji prejemnik nagrade Hinka Smrekarja za življensko delo, najvišjega priznanja za ilustracijo pri nas, ki ga podeljujejo v sklopu bienala. Letošnja, 14. izvedba bienala v Cankarjevem domu v Ljubljani poleg Demšarjih del na ogled postavlja še 81 drugih projektov. Ilustratorska sekcija Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov je sicer v ponedeljek nagradila še ilustratorko Lilo Prap za slikanico Ptiči?!, podelili pa so tudi različna priznanja in plakete.
Morda lahko rečemo, da Kamila Volčanšek v ženski akt, zgodovinsko zaznamovan z moškim pogledom, vnaša svojo, žensko perspektivo. Njene ženske so odločne, nonšalantne, barvite, polne življenja in pogosto igrivo v gibanju. S svojimi oblinami v misli prikličejo prazgodovinske Venere ali baročne portretiranke, z upiranjem še vedno prepogosti normi vitkega telesa pa želi umetnica po svojih besedah prikazati, da je tudi obilno žensko telo lahko graciozno. Kamila Volčanšek je s prodornim in brezkompromisnim slikarskim pristopom do ženskega akta v sodobno slovensko slikarstvo vnesla nekaj novega, svežega in izvirnega, pa je tudi misel iz utemeljitve nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo. Slikarka, ki je tudi ilustratorka, je leta 1978 na ljubljanski akademiji diplomirala z nalogo o Klimtu in dunajski secesiji. To zanimanje v njenem delu odzvanja v pogosti rabi ornamentov in ploskovitosti slikarske površine. Poleg tega pa je za njene podobe žensk značilno tudi veselje do življenja, kot pravi sama, so radožive in skrivnostne. Če Danijel Demšar, letošnji prejemnik nagrade Hinka Smrekarja za življenjsko delo ilustracijo dojema v bližini slikarstva, pa Kamila Volčanšek, prejemnica nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo ti dve polji vidi kot zelo različni, saj ilustracija nastane po naročilu, a ji je vseeno v velik užitek. Z ilustracijo pa se poleg svoje preostale prakse ukvarja tudi Mateja Kavčič, letošnja prejemnica nagrade Ivane Kobilca za aktualno produkcijo, ki se na slovenskem bienalu ilustracije trenutno predstavlja z deli za zbirko Saše Pavček Zastali čas. Nagrado Ivane Kobilca pa je prejela predvsem za senzibilne prostorske projekte v sozvočju z naravo. Ta jo zanima že od zaključka študija na ljubljanski akademiji. Svoj prvi razstavni projekt je umestila v ljubljanski park Tivoli, sledile so slike z listi dreves, nato pa prostorske postavitve z naravnimi materiali, kot so trave, seno, pesek in rože. Galerijski prostor se ji ne zdi zelo oddaljen od narave, saj se ji oboje zdi sveto. Njeno delo lahko postavimo tudi v kontekst kritike negativnih vplivov ljudi na naravo, a želi na to opozarjati subtilno, predvsem s poudarjanjem veličine narave. Tudi posamezne liste dreves je upodabljala, kot bi portretirala nadvse dragocene posameznike. Priznanje za sopotnike in podpornike vizualne umetnosti pa je prejel avtor, režiser in snemalec oddaj Aljoša Abrahamsberg, ki s svojim youtube kanalom Sodobna umetnost sproti spremlja in dokumentira to področje. Zgodbe ustvarjalcev in ustvarjalk predstavlja tudi zato, ker meni, da sodobna umetnost potrebuje razlago, saj je pogosto zelo kompleksna in filozofska. Dokumentira mnogo razstav ter umetniška dela približa s podrobno pripovedjo ustvarjalcev in ustvarjalk o lastnem delu ter z načinom snemanja. O nagradah, namenjenih predvsem članom in članicam Društva Likovnih umetnikov Ljubljana pa je sicer letos odločala žirija v sestavi Nadja Zgonik, Anja Jerčič Jakob, Vesna Blagotinšek, Miha Kelemina in Ištvan Išt Huzjan.
Neveljaven email naslov