Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

V vetru - 4. koncert iz cikla "Same mogočne skladbe" Slovenske filharmonije

04.03.2021


Neposredni radijski in video prenos

Nocoj ob 19.30 bo v Slovenski filharmoniji četrti koncert iz cikla SMS – Samih mogočnih skladb Orkestra Slovenske filharmonije.

»V vetru« se glasi naslov koncertnega večera in tokrat nam bo veter »pripihal« poletni navdih, ki bo v različnih barvnih odtenkih zvenel pod taktirko gostujočega nemškega dirigenta Axla Koberja. Na odru se mu bo pridružila nemško-etiopska mezzosopranistka Sarah Ferede, ki je tako kot Axel Kober članica düsseldorfske Nemške opere na Renu.

Svoje sodelovanje opisujeta takole:

»Skupaj delava v Nemški operi na Renu, kjer sem šef dirigent. Sarah je članica ansambla. Koliko let že sodelujeva?«
Axel Kober

»Mislim, da osem let. Ja, tako. Sama se trenutno bolj usmerjam k Wagnerju, zato z Axel-om več sodelujeva, kar je odlično.«
Sarah Ferede

Sarah Ferede bo izvedla delo Poletne noči, op. 7  Hectorja Berlioza. Poleg tega bodo na sporedu izbrani odlomki iz dela Sen kresne noči, op. 61 Felixa Mendelssohna, koncertni večer pa se bo začel z Idilo za veliki orkesterV poletnem vetru”Antona Webrna.

Takole pa koncertni večer opisujeta gostujoča umetnika:

»V teh časih, ko na odru ne moremo imeti toliko glasbenikov, rabimo pogosto prirejati programe. Sam sem pravzaprav imel dogovorjen termin za ta koncert, s povsem drugim programom. A smo ga morali v celoti spremeniti. S Slovensko filharmonijo smo se dogovorili, da lahko izvedeno program z maksimalno 30 glasbeniki. Odločili smo se za cikel Poletne noči, op. 7  Hectorja Berlioza in takoj sem pomislil na Sarah. Tako se je odlikoval program za to sodelovanje z orkestrom.
Axel Kober

 »Moram biti iskrena. Dokler mi Axel ni predlagal sodelovanja, skladbe nisem poznala. Se pa spominjam, da sem kot otrok dobila album operne pevke Jessye Norman. To je bil moj najljubši cd, ves čas sem ga poslušala. Takrat sem začenjala s petjem in zelo mi je bilo hudo, ker nisem znala peti tako kot ona - ker nisem mogla izvajati skladb, ki so bile na albumu. Med njimi je bila tudi ta Berliozova skladba ... In zdaj jo lahko pojem! ... Zelo težko je reči katera pesem cikla mi je najbolj všeč, vsaka med njimi je posebna na svoj način in tudi zelo zanimiva. Gre namreč za enega izmed prvih orkestrskih pevskih ciklov. Berlioz je z njim tlakoval pot razvoju tega žanra. Cikel je zelo lep ker se začne srečno in konča srečno, kar je precej redko. Navajeni smo na uprizarjanje zgolj enega, močnega čustva, ki dominira v skladbi, tukaj pa je vsaka pesem posebna.«
Sarah Ferede

Za konec pa še razmislek dirigenta Axla Koberja in mezzosopranistke Sarah Ferede o ponenu umetnosti v trenutnih razmerah:

 »Mislim, da lahko z glasbo damo veliko. Tako našemu občinstvu kot družbi na splošno. To je v teh časih toliko težje, saj občinstva ni z nami, v dvoranah. A kljub temu je zelo pomembno, da še vedno igramo, ustvarjamo glasbo. Z njo delamo velike spremembe, tako v oziru na naše vizije, poezijo, tranzicijo ... to je nekaj, kar glasba lahko da ljudem. Zato se mi zdi izredno pomembno, da se čimprej vrnemo nazaj na odre in igramo za občinstvo. Da lahko družbi vse to vrnemo nazaj. Lansko leto je pokazalo, da manko glasbe, tudi če se ljudje tega ne zavedamo, pomembno vpliva na naša življenja, razmišljanje, kreativnost ...«
Axel Kober

»Vedno je lepo videti, da si se nekoga dotaknil. Zato je nenavadno, da pred nami ni občinstva, da ni vidne reakcije na našo glasbo. A pomemben se mi zdi občutek kolektivnosti. Trenutno vadimo v operi kar nekaj produkcij, ki jih sicer nismo pokazali, a se mi zdi dobro, da lahko vabimo skupaj. Seveda lahko vadiš tudi sam – delaš na tem, da postaneš boljši umetnik. A če smo se kaj naučili med korono je to ta nujnost kolektivnosti. Da misliš tudi na druge, se zavedaš da se ne vrti vse samo okoli tebe. To se mi zdi zelo pomembno.«
Sarah Ferede


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

V vetru - 4. koncert iz cikla "Same mogočne skladbe" Slovenske filharmonije

04.03.2021


Neposredni radijski in video prenos

Nocoj ob 19.30 bo v Slovenski filharmoniji četrti koncert iz cikla SMS – Samih mogočnih skladb Orkestra Slovenske filharmonije.

»V vetru« se glasi naslov koncertnega večera in tokrat nam bo veter »pripihal« poletni navdih, ki bo v različnih barvnih odtenkih zvenel pod taktirko gostujočega nemškega dirigenta Axla Koberja. Na odru se mu bo pridružila nemško-etiopska mezzosopranistka Sarah Ferede, ki je tako kot Axel Kober članica düsseldorfske Nemške opere na Renu.

Svoje sodelovanje opisujeta takole:

»Skupaj delava v Nemški operi na Renu, kjer sem šef dirigent. Sarah je članica ansambla. Koliko let že sodelujeva?«
Axel Kober

»Mislim, da osem let. Ja, tako. Sama se trenutno bolj usmerjam k Wagnerju, zato z Axel-om več sodelujeva, kar je odlično.«
Sarah Ferede

Sarah Ferede bo izvedla delo Poletne noči, op. 7  Hectorja Berlioza. Poleg tega bodo na sporedu izbrani odlomki iz dela Sen kresne noči, op. 61 Felixa Mendelssohna, koncertni večer pa se bo začel z Idilo za veliki orkesterV poletnem vetru”Antona Webrna.

Takole pa koncertni večer opisujeta gostujoča umetnika:

»V teh časih, ko na odru ne moremo imeti toliko glasbenikov, rabimo pogosto prirejati programe. Sam sem pravzaprav imel dogovorjen termin za ta koncert, s povsem drugim programom. A smo ga morali v celoti spremeniti. S Slovensko filharmonijo smo se dogovorili, da lahko izvedeno program z maksimalno 30 glasbeniki. Odločili smo se za cikel Poletne noči, op. 7  Hectorja Berlioza in takoj sem pomislil na Sarah. Tako se je odlikoval program za to sodelovanje z orkestrom.
Axel Kober

 »Moram biti iskrena. Dokler mi Axel ni predlagal sodelovanja, skladbe nisem poznala. Se pa spominjam, da sem kot otrok dobila album operne pevke Jessye Norman. To je bil moj najljubši cd, ves čas sem ga poslušala. Takrat sem začenjala s petjem in zelo mi je bilo hudo, ker nisem znala peti tako kot ona - ker nisem mogla izvajati skladb, ki so bile na albumu. Med njimi je bila tudi ta Berliozova skladba ... In zdaj jo lahko pojem! ... Zelo težko je reči katera pesem cikla mi je najbolj všeč, vsaka med njimi je posebna na svoj način in tudi zelo zanimiva. Gre namreč za enega izmed prvih orkestrskih pevskih ciklov. Berlioz je z njim tlakoval pot razvoju tega žanra. Cikel je zelo lep ker se začne srečno in konča srečno, kar je precej redko. Navajeni smo na uprizarjanje zgolj enega, močnega čustva, ki dominira v skladbi, tukaj pa je vsaka pesem posebna.«
Sarah Ferede

Za konec pa še razmislek dirigenta Axla Koberja in mezzosopranistke Sarah Ferede o ponenu umetnosti v trenutnih razmerah:

 »Mislim, da lahko z glasbo damo veliko. Tako našemu občinstvu kot družbi na splošno. To je v teh časih toliko težje, saj občinstva ni z nami, v dvoranah. A kljub temu je zelo pomembno, da še vedno igramo, ustvarjamo glasbo. Z njo delamo velike spremembe, tako v oziru na naše vizije, poezijo, tranzicijo ... to je nekaj, kar glasba lahko da ljudem. Zato se mi zdi izredno pomembno, da se čimprej vrnemo nazaj na odre in igramo za občinstvo. Da lahko družbi vse to vrnemo nazaj. Lansko leto je pokazalo, da manko glasbe, tudi če se ljudje tega ne zavedamo, pomembno vpliva na naša življenja, razmišljanje, kreativnost ...«
Axel Kober

»Vedno je lepo videti, da si se nekoga dotaknil. Zato je nenavadno, da pred nami ni občinstva, da ni vidne reakcije na našo glasbo. A pomemben se mi zdi občutek kolektivnosti. Trenutno vadimo v operi kar nekaj produkcij, ki jih sicer nismo pokazali, a se mi zdi dobro, da lahko vabimo skupaj. Seveda lahko vadiš tudi sam – delaš na tem, da postaneš boljši umetnik. A če smo se kaj naučili med korono je to ta nujnost kolektivnosti. Da misliš tudi na druge, se zavedaš da se ne vrti vse samo okoli tebe. To se mi zdi zelo pomembno.«
Sarah Ferede


10.11.2021

V Bruslju podelili nagrado Anji Mugerli

Vsebine Programa Ars


09.11.2021

Rok Predin: Prestopno leto

Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.


04.11.2021

Epska pripoved o junaštvih Slovanov Pod svobodnim soncem prelita v strip

Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.


03.11.2021

Začetek 51. Tedna slovenske drame

Vsebine Programa Ars


29.10.2021

Napoved FKK2

Vsebine Programa Ars


28.10.2021

Koncert Dua Xylocorda s sodobno glasbo

Vsebine Programa Ars


27.10.2021

Zelda

Vsebine Programa Ars


22.10.2021

Janis Varufakis: nisem optimist, sem pa upajoč človek.

Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.


21.10.2021

V objemu zvoka in slike 2020/2021

Vsebine Programa Ars


Stran 38 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov