Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kot dan pripovedništva, dan frankofonije, dan poezije – ali kot čisto običajen dan
Od leta 2004 je 20. marec tradicionalno namenjen pripovedništvu, saj ta mednarodno priznani dan zaznamuje praznik ustnega pripovedovanja zgodb.
Z mislijo na svetovni dan pripovedništva, praznik ustnega pripovedovanja zgodb, smo se podali v Porabje. Pravljice, pripovedke, legende in drugo izročilo je med prebivalci devetih porabskih slovenskih vasi zbral Karel Krajczar in ga pod vodstvom dr. Marije Stanonik leta 1996 objavil v knjigi Kralič pa lejpa Vida. Izšla je v zbirki Glasovi, ki je združila kar 31 knjig z zgodbami in pripovedkami v narečnih besedilih iz vseh slovenskih regij. Ob izidu Krajczarjeve knjige je nastala tudi oddaja Literarni večer v režiji Igorja Likarja in z uvodnimi besedami dr. Marije Stanonik. Slišali boste, kako pogost je bil v porabskih pripovedkah motiv kazni, tudi kaj o izvoru sveta ali hudiču. In kot drugod se tudi v porabskih pravljicah pojavljajo ženske, sicer običajne gospodinje, ki se spremenijo v čarovnice.
Literarna matineja - Kralič pa lejpa Vida
Praznik pripovedništva izvira s Švedske, kjer ga poznajo že iz 90-ih let minulega stoletja, v zadnjem dobrem desetletju in pol pa je postal izjemno priljubljen tudi pri nas. V Literarnem nokturnu se ga spominjamo z izborom povesti iz knjige Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, najbolj obsežne zbirke slovenskih bajk in pripovedk. Zbral in objavil jih je Jakob Kelemina, za oddajo pa smo izbrali nekaj povesti iz poglavja o duhovih – po Kelemini so to tista mitična bitja, ki imajo svoj izvor v veri v človeško dušo ali človeškega duha. Izbor besedil interpretira Blaž Šef.
Literarni nokturno - Divji lovec ali Hrust. Gorni mož (in nekatere druge)
Če je v epidemiji mogoče najti kaj dobrega, so to morda nove zgodbe. Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato - Sarival Sosič. Zgodbo Na drevesu interpretira Jožef Ropoša.
Literarni nokturno - Filostrato - Sarival Sosič: Na drevesu
Mednarodni dan frankofonije 20. marca praznujejo države, ki jih druži francoski jezik, z njim pa izkazujejo odločenost za skupno delovanje v službi miru, sodelovanja, solidarnosti, trajnostnega razvoja in medkulturnega dialoga – to so namreč vrednote, ki jih zagovarja 84 držav oziroma vlad članic Mednarodne organizacije za frankofonijo, v kateri ima Slovenija status opazovalke.
Na radiu bomo dan frankofonije zaznamovali kako drugače kot slovensko – s prevedenimi odlomki iz del francosko pišočih avtorjev.
V oddaji Izbrana proza bomo verjetno prvič v slovenščini predstavili francoskega pisatelja Yvesa Raveyja, rojenega leta 1953, avtorja dvajsetih romanov in sedmih gledaliških iger. Zlasti zadnja dela, kot so Ugrabitev, Nenavaden notar in Hčerka mojega najboljšega prijatelja, so nekakšne črne kriminalke, katerih prvoosebni pripovedovalec je bolj ali manj spreten slepar, pripravljen na najbolj cinične goljufije, ki pa mu njegove spletke in nakane - po humornih, tudi absurdnih preobratih - praviloma spodletijo. Aleš Berger je za radio prevedel nekaj uvodnih strani iz romana Trije dnevi pri moji teti, ki je izšel leta 2017.
Izbrana proza - Yves Ravey: Trije dnevi pri moji teti
V Literarnem nokturnu pa bo prav tako premierno nastopil francoski avtor Louis René des Forets, rojen leta 1918 v Parizu. Danes je znan in priznan po romanih Berači in Bebljač, izdanih kmalu po drugi svetovni vojni, ko sta zaradi svoje hermetičnosti dosegla le ozek krog bralcev. Širše priljubljen je, paradoksalno, postal na starost: leta 1997, štiri leta pred smrtjo, je izdal knjigo Ostinato, v kateri je pod naslovom iz glasbene terminologije zbral poetične prebliske iz preteklih let. Nekaj jih je prevedel mojster Aleš Berger.
Literarni nokturno - Louis René des Forets: Ostinati
Unesco je leta 1999 21. marec razglasil za svetovni dan poezije z namenom spodbujanja branja, pisanja, objavljanja in učenja poezije po vsem svetu. Ars se tem ciljem pridružuje tako rekoč iz dneva v dan, za prvi pomladni dan pa smo za oddajo Literarni nokturno izbrali arhivsko oddajo z naslovom Pesniki o pesnjenju. Romunski pesnik, dva češka in dva poljska pesnika, vsi rojeni pred in med drugo svetovno vojno, se v njej na pesniški način ukvarjajo prav s tem, kar delajo: pesnjenjem in pesmijo. Jiři Začek je napisal pesem Napisati pesem, Kazimirz Wierzynski: Verz, Marin Sorescu: Umetnikov portret, Michal Černik: Dnevi in Jaroslaw Iwaskiewicz: Brez naslova. Prevedel jih je Branko Šömen, interpretiral pa dramski igralec Jurij Souček.
Literarni nokturno - Pesmi o pesnjenju
Tudi Literarni portret bo docela pesniški. Namenili ga bomo Juretu Deteli, pesniku, ki se je rodil leta 1951, umrl pa leta 1992.V času njegovega življenja sta izšli samostojni pesniški zbirki Zemljevidi leta 1978 ter Mah in srebro leta 1983. Sodeloval je pri več skupinskih zbornikih, njegova poezija je izhajala tudi po njegovi prezgodnji smrti. Literarni portret Jureta Detele je leta 1985 pripravil pesnik Aleš Debeljak; poezijo je interpretiral dramski igralec Vojko Zidar, režiser je bil Gregor Tozon.
Literarni portret - Jure Detela
Pesniška pa bosta tudi ponedeljkov in torkov Literarni nokturno, ki bosta namenjena ustvarjanju dveh pomembnih sodobnih ameriških pesnikov: Billyja Collinsa in Galwaya Kinnella.
Billy Collins se je rodil leta 1941, študiral je angleščino, ki jo danes tudi predava. Doslej je napisal vrsto pesniških zbirk, za njegovo poezijo pa je značilna na videz lahkotna igrivost o vsakdanjostih, ki pa ima vedno neko ironično poanto ali pa se za njo skriva globoka čustvena občutljivost. Billy Collins sodi med najbolj priljubljene sodobne ameriške pesnike. Pesmi, ki jih boste slišali, so vzete iz njegove zbirke Ljubezen na slepo srečo iz leta 2013. Prevedla jih je Miriam Drev.
Sedemdelna pesnitev Medved enega vodilnih ameriških pesnikov 20. stoletja, Galwaya Kinnella, velja za kultno delo. Je predmet zmeraj novih interpretacij, vsakič malo drugačnih branj, ki pa bi jih v osnovi lahko razdelili v dve skupini: v tista, ki v lovčevem zasledovanju medveda vidijo prispodobo za odnos do animalične strani naše duševnosti, druga branja pa druži prepričanje, da Kinnellova pesem ponazarja govorčev odnos do poezije. Pesnitev je prevedla Tina Kozin.
Literarni nokturno - Galway Kinnell: Medved
Izkušnja matere samohranilke Anne Boyer, ki mora na zdravljenje raka, postane izhodišče za prepričljivo in pronicljivo raziskovanje bolezni, ki se opira na vire, ki segajo od zapisovalca sanj iz antičnega Rima do sodobnih vlogeric, prevarantov in malikovalcev v povezavi z rakom. Avtorica, ki ji namenjamo oddajo Spomini, pisma in potopisi, s prstom pokaže na splošno razširjeno obremenjevanje pacientov z osebno krivdo za raka – jedel si preveč šunke, pil preveč alkohola ali pokadila preveč cigaret – nato pa uperi pogled širše v onesnaženi svet, ki nas obdaja, z neenakopravnostjo in izkoriščevalskimi delovnimi razmerami, ki nam sami po sebi povzročajo bolezni. Razišče šarlatanstvo in njegove žrtve ter ekološko ceno raka v kapitalizmu, poglobi pa se tudi v dolg seznam žensk, ki so tako kot ona pisale o svoji bolezni in tudi umiranju. Odlomek iz knjige Anne Boyer: Trdoživa je prevedla Miriam Drev.
Interpretira Maja Sever.
Spomini, pisma in potopisi - Anne Boyer: Trdoživa
Spored literarnih oddaj med 21. in 28. marcem 2021
21. marec
14.05 Humoreska tega tedna – Giovannino Guareschi: Don Camillo in 'Operacija pes'
19.30 Spomini, pisma in potopisi – Anne Boyer: Trdoživa
19.50 Literarni nokturno – Pesmi o pesnjenju
22.05 Literarni portret – Jure Detela22. marec
19.15 Literarni nokturno – Billy Collins: Pesmi23. marec
19.15 Literarni nokturno – Galway Kinnell: Medved
21.00 Literarni večer – Roger Martin du Gard24. marec
11.05 Literarna matineja
19.15 Literarni nokturno – Jože Felc: Sova v krošnji25. marec
19.15 Literarni nokturno – Jože Sevljak: Matere, matere26. marec
19.15 Literarni nokturno – Fiametta - Zarja Vršič: Kako sem postala27. marec
18.00 Izbrana proza – Nathan Hill: Vodni duh
19.45 Literarni nokturno – Milan Jesih: Grenki sadeži pravice
Kot dan pripovedništva, dan frankofonije, dan poezije – ali kot čisto običajen dan
Od leta 2004 je 20. marec tradicionalno namenjen pripovedništvu, saj ta mednarodno priznani dan zaznamuje praznik ustnega pripovedovanja zgodb.
Z mislijo na svetovni dan pripovedništva, praznik ustnega pripovedovanja zgodb, smo se podali v Porabje. Pravljice, pripovedke, legende in drugo izročilo je med prebivalci devetih porabskih slovenskih vasi zbral Karel Krajczar in ga pod vodstvom dr. Marije Stanonik leta 1996 objavil v knjigi Kralič pa lejpa Vida. Izšla je v zbirki Glasovi, ki je združila kar 31 knjig z zgodbami in pripovedkami v narečnih besedilih iz vseh slovenskih regij. Ob izidu Krajczarjeve knjige je nastala tudi oddaja Literarni večer v režiji Igorja Likarja in z uvodnimi besedami dr. Marije Stanonik. Slišali boste, kako pogost je bil v porabskih pripovedkah motiv kazni, tudi kaj o izvoru sveta ali hudiču. In kot drugod se tudi v porabskih pravljicah pojavljajo ženske, sicer običajne gospodinje, ki se spremenijo v čarovnice.
Literarna matineja - Kralič pa lejpa Vida
Praznik pripovedništva izvira s Švedske, kjer ga poznajo že iz 90-ih let minulega stoletja, v zadnjem dobrem desetletju in pol pa je postal izjemno priljubljen tudi pri nas. V Literarnem nokturnu se ga spominjamo z izborom povesti iz knjige Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, najbolj obsežne zbirke slovenskih bajk in pripovedk. Zbral in objavil jih je Jakob Kelemina, za oddajo pa smo izbrali nekaj povesti iz poglavja o duhovih – po Kelemini so to tista mitična bitja, ki imajo svoj izvor v veri v človeško dušo ali človeškega duha. Izbor besedil interpretira Blaž Šef.
Literarni nokturno - Divji lovec ali Hrust. Gorni mož (in nekatere druge)
Če je v epidemiji mogoče najti kaj dobrega, so to morda nove zgodbe. Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato - Sarival Sosič. Zgodbo Na drevesu interpretira Jožef Ropoša.
Literarni nokturno - Filostrato - Sarival Sosič: Na drevesu
Mednarodni dan frankofonije 20. marca praznujejo države, ki jih druži francoski jezik, z njim pa izkazujejo odločenost za skupno delovanje v službi miru, sodelovanja, solidarnosti, trajnostnega razvoja in medkulturnega dialoga – to so namreč vrednote, ki jih zagovarja 84 držav oziroma vlad članic Mednarodne organizacije za frankofonijo, v kateri ima Slovenija status opazovalke.
Na radiu bomo dan frankofonije zaznamovali kako drugače kot slovensko – s prevedenimi odlomki iz del francosko pišočih avtorjev.
V oddaji Izbrana proza bomo verjetno prvič v slovenščini predstavili francoskega pisatelja Yvesa Raveyja, rojenega leta 1953, avtorja dvajsetih romanov in sedmih gledaliških iger. Zlasti zadnja dela, kot so Ugrabitev, Nenavaden notar in Hčerka mojega najboljšega prijatelja, so nekakšne črne kriminalke, katerih prvoosebni pripovedovalec je bolj ali manj spreten slepar, pripravljen na najbolj cinične goljufije, ki pa mu njegove spletke in nakane - po humornih, tudi absurdnih preobratih - praviloma spodletijo. Aleš Berger je za radio prevedel nekaj uvodnih strani iz romana Trije dnevi pri moji teti, ki je izšel leta 2017.
Izbrana proza - Yves Ravey: Trije dnevi pri moji teti
V Literarnem nokturnu pa bo prav tako premierno nastopil francoski avtor Louis René des Forets, rojen leta 1918 v Parizu. Danes je znan in priznan po romanih Berači in Bebljač, izdanih kmalu po drugi svetovni vojni, ko sta zaradi svoje hermetičnosti dosegla le ozek krog bralcev. Širše priljubljen je, paradoksalno, postal na starost: leta 1997, štiri leta pred smrtjo, je izdal knjigo Ostinato, v kateri je pod naslovom iz glasbene terminologije zbral poetične prebliske iz preteklih let. Nekaj jih je prevedel mojster Aleš Berger.
Literarni nokturno - Louis René des Forets: Ostinati
Unesco je leta 1999 21. marec razglasil za svetovni dan poezije z namenom spodbujanja branja, pisanja, objavljanja in učenja poezije po vsem svetu. Ars se tem ciljem pridružuje tako rekoč iz dneva v dan, za prvi pomladni dan pa smo za oddajo Literarni nokturno izbrali arhivsko oddajo z naslovom Pesniki o pesnjenju. Romunski pesnik, dva češka in dva poljska pesnika, vsi rojeni pred in med drugo svetovno vojno, se v njej na pesniški način ukvarjajo prav s tem, kar delajo: pesnjenjem in pesmijo. Jiři Začek je napisal pesem Napisati pesem, Kazimirz Wierzynski: Verz, Marin Sorescu: Umetnikov portret, Michal Černik: Dnevi in Jaroslaw Iwaskiewicz: Brez naslova. Prevedel jih je Branko Šömen, interpretiral pa dramski igralec Jurij Souček.
Literarni nokturno - Pesmi o pesnjenju
Tudi Literarni portret bo docela pesniški. Namenili ga bomo Juretu Deteli, pesniku, ki se je rodil leta 1951, umrl pa leta 1992.V času njegovega življenja sta izšli samostojni pesniški zbirki Zemljevidi leta 1978 ter Mah in srebro leta 1983. Sodeloval je pri več skupinskih zbornikih, njegova poezija je izhajala tudi po njegovi prezgodnji smrti. Literarni portret Jureta Detele je leta 1985 pripravil pesnik Aleš Debeljak; poezijo je interpretiral dramski igralec Vojko Zidar, režiser je bil Gregor Tozon.
Literarni portret - Jure Detela
Pesniška pa bosta tudi ponedeljkov in torkov Literarni nokturno, ki bosta namenjena ustvarjanju dveh pomembnih sodobnih ameriških pesnikov: Billyja Collinsa in Galwaya Kinnella.
Billy Collins se je rodil leta 1941, študiral je angleščino, ki jo danes tudi predava. Doslej je napisal vrsto pesniških zbirk, za njegovo poezijo pa je značilna na videz lahkotna igrivost o vsakdanjostih, ki pa ima vedno neko ironično poanto ali pa se za njo skriva globoka čustvena občutljivost. Billy Collins sodi med najbolj priljubljene sodobne ameriške pesnike. Pesmi, ki jih boste slišali, so vzete iz njegove zbirke Ljubezen na slepo srečo iz leta 2013. Prevedla jih je Miriam Drev.
Sedemdelna pesnitev Medved enega vodilnih ameriških pesnikov 20. stoletja, Galwaya Kinnella, velja za kultno delo. Je predmet zmeraj novih interpretacij, vsakič malo drugačnih branj, ki pa bi jih v osnovi lahko razdelili v dve skupini: v tista, ki v lovčevem zasledovanju medveda vidijo prispodobo za odnos do animalične strani naše duševnosti, druga branja pa druži prepričanje, da Kinnellova pesem ponazarja govorčev odnos do poezije. Pesnitev je prevedla Tina Kozin.
Literarni nokturno - Galway Kinnell: Medved
Izkušnja matere samohranilke Anne Boyer, ki mora na zdravljenje raka, postane izhodišče za prepričljivo in pronicljivo raziskovanje bolezni, ki se opira na vire, ki segajo od zapisovalca sanj iz antičnega Rima do sodobnih vlogeric, prevarantov in malikovalcev v povezavi z rakom. Avtorica, ki ji namenjamo oddajo Spomini, pisma in potopisi, s prstom pokaže na splošno razširjeno obremenjevanje pacientov z osebno krivdo za raka – jedel si preveč šunke, pil preveč alkohola ali pokadila preveč cigaret – nato pa uperi pogled širše v onesnaženi svet, ki nas obdaja, z neenakopravnostjo in izkoriščevalskimi delovnimi razmerami, ki nam sami po sebi povzročajo bolezni. Razišče šarlatanstvo in njegove žrtve ter ekološko ceno raka v kapitalizmu, poglobi pa se tudi v dolg seznam žensk, ki so tako kot ona pisale o svoji bolezni in tudi umiranju. Odlomek iz knjige Anne Boyer: Trdoživa je prevedla Miriam Drev.
Interpretira Maja Sever.
Spomini, pisma in potopisi - Anne Boyer: Trdoživa
Spored literarnih oddaj med 21. in 28. marcem 2021
21. marec
14.05 Humoreska tega tedna – Giovannino Guareschi: Don Camillo in 'Operacija pes'
19.30 Spomini, pisma in potopisi – Anne Boyer: Trdoživa
19.50 Literarni nokturno – Pesmi o pesnjenju
22.05 Literarni portret – Jure Detela22. marec
19.15 Literarni nokturno – Billy Collins: Pesmi23. marec
19.15 Literarni nokturno – Galway Kinnell: Medved
21.00 Literarni večer – Roger Martin du Gard24. marec
11.05 Literarna matineja
19.15 Literarni nokturno – Jože Felc: Sova v krošnji25. marec
19.15 Literarni nokturno – Jože Sevljak: Matere, matere26. marec
19.15 Literarni nokturno – Fiametta - Zarja Vršič: Kako sem postala27. marec
18.00 Izbrana proza – Nathan Hill: Vodni duh
19.45 Literarni nokturno – Milan Jesih: Grenki sadeži pravice
Prvo zgodbo interpretira Vesna Jevnikar, sledili pa ji bodo vsi ostali dramski igralci iz Prešernovega gledališča Kranj: Doroteja Nadrah, Vesna Pernarčič, Darja Reichman, Miha Rodman, Blaž Setnikar, Vesna Slapar, Aljoša Ternovšek in Borut Veselko. Režiser je bil Alen Jelen, svetovalka za govor Mateja Dermelj, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri pa Sonja Strenar, Matjaž Miklič, Urban Gruden, Gal Nagode in Vjekoslav Mikez. Dramaturginja je bila Marinka Poštrak. Butalci Frana Milčinskega v izvedbi igralcev Prešernovega gledališča v Kranju bodo torej na sporedu vsak delovnik zvečer ob devetnajstih, izšli pa so tudi kot zvočna knjiga v digitalnem formatu pa tudi kot dvojna zgoščenka z dodano pretočno kodo. Poleg Tretjega programa Ars Radia Slovenija, Prešernovega gledališča Kranj in ZKP RTV Slovenija je pri projektu sodelovala tudi Javna agencija za knjigo.
Domicijan je Rimskemu imperiju vladal ob koncu prvega stoletja našega štetja in sicer petnajst let. Umrl je pri samo 45-letih nasilne smrti – skupina senatorjev, zarotnikov, ga je dala zabosti, da bi lahko hitreje ustoličili svojega favorita Nervo. Večnemu mestu je Domicijan zapustil številne znamenitosti, brez njega pa bi bil Rim revnejši tudi za svoj najbolj znani, Navonski trg. Razstava Cesar Domicijan – sovraštvo in ljubezen, ki bo na ogled do 29. januarja, je del bogate kulturne ponudbe v Rimu, mesto se je prebudilo, vanj se spet vrača turizem. Foto: Pixabay
V Karlovih Varih smo pred mikrofon povabili ustvarjalce filmov To morata videti! in Poletje upanja, španskega režiserja Jonása Truebo in iransko režiserko Sadaf Foroughi, ki sta prejela glavni nagradi, kristalni globus in posebno nagrado mednarodne žirije. Foto: Film Servis Karlovi Vari
V Cankarjev dom v Ljubljani je iz Beograda kot v 21. mesto na svetu prišla potujoča razstava ''Grajeno okolje: Alternativni vodnik po Japonski''. Ta potujoča razstava Japonske fundacije, ki je v Ljubljano prišla v sodelovanju z Veleposlaništvom Japonske v Republiki Sloveniji ter Centrom arhitekture Slovenije, predstavlja skupno osemdeset arhitekturnih in urbanističnih projektov, ki Japonsko predstavljajo v drugačni luči. Matic Ferlan se je o tradicionalni in sodobni japonski arhitekturi, medsebojnem vplivu zahodne in japonske arhitekture, obvladovanju naravnih nesreč in razdelitvi na prefekture ter o odtisih japonske dediščine v slovenski arhitekturi od druge polovice 20. stoletja do danes pogovarjal z Barbaro Viki Šubic s Centra arhitekture Slovenije, Luko Culibergom z Oddelka za azijske študije FF UL, arhitektom Janezom Koželjem ter avtorjema razstave Shunsukom Kurakato in Satoshijem Hachimo. Pisne odgovore kuratorjev razstave na naša vprašanja sta brala Miha Zor in Bernard Stramič, za prevode iz japonščine je poskrbelo Veleposlaništvo Japonske v Republiki Sloveniji. foto: Kristina Bursać / Cankarjev dom
S projekcijo slovenskega filma Inventura, celovečernim prvencem režiserja in scenarista Darka Sinka o prijaznem možu brez posebnosti, na katerega nekdo brez razloga strelja, se odpira že tradicionalni Film pod zvezdami na Ljubljanskem gradu. Obiskovalci si bodo lahko ogledali še tri igrane celovečerce, pri katerih so sodelovali slovenski producenti: med njimi je Orkester režiserja in scenarista Matevža Luzarja o pihalnem orkestru, ki se v malo avstrijsko mesto odpravi na glasbeni festival. Letni kino pod zvezdami bo do 6. avgusta postregel tudi s tremi predpremierami in izborom nekaterih najbolj odmevnih filmov, ki smo jih videli v minuli sezoni. Še servisna informacija: v primeru slabega vremena bo projekcija naslednji dan v ljubljanskem Kinodvoru. Foto: Kinodvor
V Moderni galeriji v Ljubljani je septembra lani jesensko neurje povzročilo vdor vode, ki je ogrozila sicer zaščitene umetnine v depojih in preprečila normalno izvajanje načrtovanega programa. V torek so se začela obnovitvena dela. Sanirali bodo streho, parkete, okna in stene. Med obnovo, ki bo potekala do septembra, si bo še vedno mogoče ogledati stalno zbirko. Skupna vrednost posegov se je s prvotno ocenjenih 380.000 znižala na 270.000 evrov, pojasnjuje direktor Aleš Vaupotič. foto: Moderna galerija
Da bi laže pregnala črne misli med vojno v Ukrajini, se Julija uči slovenščino. Tajvancu Krištofu slovenščina lepo zveni in bi jo rad poučeval v Tajvanu. Argentinka Julija pa ima zanimivo družinsko zgodbo, ki jo je privedla do tega, da na univerzi v Buenos Airesu predava slovensko književnost. Njihovim jezikovnim zgodbam smo se čudili ob letošnjem Seminarju za slovenski jezik, literaturo in kulturo, ki ga na Filozofski fakulteti v Ljubljani prireja Center za slovenščino. Daljšim pogovorom z njimi boste lahko prisluhnili v dveh oddajah Jezikovni pogovori.
Pesniška zbirka Krhke karavane Muanisa Sinanovića, ki je izšla pri založbi LUD Literatura, je bila po presoji slovenskih literarnih kritikov lani najboljše literarno delo. Zanjo je prejel nagrado kritiško sito. Na Festivalu Pranger v Rogaški Slatini so Muanisu Sinanoviču podelili Stritarjevo nagrado, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje že 25. leto zapored za izredne dosežke na področju literarne kritike mlajših generacij. Komisija, ki so jo sestavljali Robert Kuret, Veronika Šoster in dr. Zoran Pevec, je v utemeljitvi izpostavila, da je ena od najbolj opaznih kvalitet njegovih kritik “nesamoumevna kontekstualizacija, pa naj bodo to različne literarno-umetnostne tradicije ali pa teoretično filozofski okviri … Za to je potrebna tudi določena osebna senzibilnost, ki si jo kot kritik tudi dopusti.” Muanis Sinanović piše kritike tudi za program Ars. foto: Maša Pirc
Potem ko so festival v Karlovih Varih lansko leto iz znanih razlogov zamaknili za mesec dni, se je karlovarski filmski festival v 56. izdaji znova vrnil v svoj tradicionalni julijski termin. Omejitveni ukrepi so letos k sreči bolj navzoči na filmskem platnu kot pri sami organizaciji festivala. Maske so – tako je videti v nekaterih filmih – postale vsakdanji filmski rekvizit, pandemija pa tema marsikaterega dialoga in tudi scenarija. V Karlovih Varih je na ogled 170 filmov, med njimi 130 celovečercev z vsega sveta. V dveh glavnih tekmovalnih sekcijah so si filmski ljubitelji lahko ogledali 24 celovečernih igranih in dokumentarnih filmov in večina med njimi je doživela svetovno premiero. Dva od njihovih avtorjev je k pogovoru povabil Urban Tarman.
Na 18. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, ki bo potekal med 9. in 16. julijem v Ormožu in Ljutomeru, letos prihajata častna gosta Jack Sholder in Robert Englund. Ta je ustvaril eno največjih ikon grozljivk – Freddyja Kruegerja iz filma Nočna mora v ulici brestov. V znamenju lika igralca, ki trenutno nastopa še v seriji Stranger Things, bo potekal tudi vinski program letošnjega festivala. Regionalna vina bodo tako predstavili na Nočni mori v ulici vinske trte.
19. leto zapored se bodo na Festivalu Pranger srečali, soočili in kritizirali pesniki, kritiki in prevajalci poezije. Analizirali in brali bodo devet pesniških zbirk iz leta 2021, podelili bodo Stritarjevo nagrado za mladega kritika ali kritičarko, potekal pa bo tudi program za otroke Ela - Mali Pranger, ki v sodelovanju s knjižnico Rogaška Slatina v letu Ele Peroci obeležuje 100. obletnico rojstva mladinske pisateljice. foto: Pranger/Nina Medved
Leta 2012 so v Mednarodnem grafičnem likovnem centru na podlagi poziva umetnikom pripravili razstavo novejših grafičnih del, letos, deset let pozneje, pa jih je ponovno zanimalo, kaj se je v tem času dogajalo na tem področju, in so poziv ponovili. Kaj je med prispelimi prijavami izbrala mednarodna žirija, pa predstavlja razstava Odtisi in vtisi 2. Skulpturalna postavitev predimenzioniranih napihnjenih bankovcev, tisk na krožnike, preproga z odtisi stopal, skozi prostor razpeljane vrvi in debla – razpon postopkov, tehnik in strategij na razstavi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru je res širok. Kot pove Božidar Zrinski, ki je z Bredo Škrjanec razstavo kuriral, se je letos kar nekaj prijavljenih avtorjev grafike lotilo drugače, poziv pa jih pri tem ni omejeval. Med sodelujočimi je tudi precej manj znanih, še uveljavljajočih se imen, ki bi jih sicer verjetno odkrili šele pozneje. Tak pristop jim torej pomaga spoznavati tekočo produkcijo in tudi snovati prihodnji program, še doda Božidar Zrinski. Na ogled so dela, ki so nastala v zadnjih štirih letih, vsa pa je med prijavami izbrala mednarodna strokovna žirija. Če se je grafični bienale Ljubljana pretežno odprl drugim medijem, pa je poziv ustvarjalcem ob rednih kuriranih razstavah, posvečenih grafiki, eden izmed načinov, kako v MGLC-ju ohranjajo stik s tem medijem. Kaj prinaša 43 del iz zadnjih let, si boste tam lahko ogledali do 2. oktobra. Foto: Brane Širca, Denar sveta vladar 500 ? (rubljev), 2022, prostorska postavitev, detajl; vir: MGLC
Na znamenitem Konservatoriju svete Cecilije v Rimu so v soboto priredili koncert ob koncu akademskega leta. Na večeru, ki ga je zaznamoval repertoar Frederica Chopina, se je rimskemu občinstvu predstavila tudi mlada slovenska pianistka Mojca Pregeljc. Svojo glasbeno pot je začela v Ajdovščini ter jo nadaljevala v Padovi, zdaj pa jo čaka vznemirljivo nadaljevanje v Rimu, kjer jo čedalje bolj cenijo.
Poslušali bomo izvedbo štirih mednarodnih solistov, mešanega pevskega zbora Glasbene matice ter zbora in orkestra Slovenske filharmonije. Nastanek Verdijevega največjega religioznega dela sega v leto 1868, ko je umrl Gioacchino Rossini. Verdi je dal svojim skladateljskim kolegom idejo, naj vsak napiše en stavek za rekviem v Rossinijev spomin. Sam je prispeval stavek Libera me. Kolegi, ki so vsi razen Verdija danes pozabljeni, so se na pobudo odzvali, vendar pa nenavadno delo ni bilo izvedeno. Šele nekaj let pozneje, ko je umrl pisatelj in humanist Alessandro Manzoni, se je Verdi odločil, da napiše zanj rekviem z vsemi stavki. Tako je Verdi zapustil glasbenemu svetu eno najlepših in najbolj prepričljivih ter globoko religioznih del. Na koncertu, ki se bo začel ob 20. uri v Gallusovi dvorani, bodo poleg pevskih solistov: sopranistke Krasimire Stojanove, mezzosopranistke Eline Garanče, tenorista Dmitra Popova in basista Roberta Zanellata nastopili še mešani pevski zbor Glasbene matice ter zbor in orkester Slovenske filharmonije. Vsi pod vodstvom Roberta Abbada. Foto vir: Slovenska filharmonija
Ob jubileju so pripravili celotedenski praznik kulture, ki poteka brez vstopnine, saj želijo Dolenjskim Benetkam s festivalom vrniti ugled, ki so ga nekoč že imele na tem področju. Napovedujejo gledališke predstave, koncerte, letos tudi filmsko dogajanje, literarni zajtrk, prireditve za najmlajše. Na odprtju bo nastopil legendarni igralec, glasbenik in pesnik Rade Šerbedžija s svojo skupino Zapadni Kolodvor. Foto: Maruša Lapuh
V Hrastniku se je začela druga izdaja festivala delavskega filma Kamerat. Na prvem in edinem festivalu delavskega filma pri nas in enem redkih na svetu bo letos poleg 16 filmov z delavsko tematiko in nenehnim bojem za delavske pravice v ospredju tudi vrsta spremljevalnih dogodkov, od okroglih miz, fotografske razstave in prenovljene ter dopolnjene muzejske zbirke uporništva v Zasavju do razstave »Jože Plečnik in Praga« ter odprtja hrastniškega dela tematske Poti Srečno. Avtorje festivala, prijatelje kulture in filma ter dostojnega dela je za festival navdihnila gladovna stavka rudarjev leta 1934, ki so se ji priključili tudi delavci drugih panog v skupnem boju za boljše delovne razmere. Spomin nanjo je stanovski praznik slovenskih rudarjev in hkrati tudi občinski praznik občine Hrastnik.
Nevladnim organizacijam se ne bo treba izseliti iz prostorov na Metelkovi 6, saj bo ministrstvo za kulturo preklicalo sodne postopke, ki tečejo proti njim, je sporočila ministrica Asta Vrečko. S tem je tudi preklicana ena izmed najbolj nepriljubljenih odločitev prejšnjega ministra za kulturo Vaska Simonitija. Ministrstvo je preklicalo tudi pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije za Prirodoslovni muzej na Metelkovi.
» Asket. Mistik. Vizionar. Samotar. Skriti bog Ljubljane.« S temi besedami ustvarjalci predstave Mojster naslavljajo arhitekta Jožeta Plečnika, eno osrednjih osebnosti slovenske kulturne zgodovine, ki ob svojem 150. rojstnem dnevu dobiva tudi gledališko posvetilo. foto: Mankica Kranjec, www.mgl.si
Slovenski gledališki založniki: zavoda Emanat in Maska, Slovenski gledališki inštitut ter Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega, skupaj predstavljajo knjižne novitete na inovativno-performativne načine. vir foto: slogi.si
V ljubljanski galeriji Aksioma razstavlja Pavarotti HTML-ja, kot so v francoskem časniku poimenovali Igorja Štromajerja, mednarodno uspešnega slovenskega spletnega umetnika. Dela iz njegovega obsežnega opusa hranijo vrhunske umetnostne ustanove, kot gostujoči umetnik pa predava na univerzah in inštitutih za sodobno umetnost po vsem svetu. Poznamo ga predvsem kot spletnega umetnika, na sedanji razstavi pa se zato morda nekoliko presenetljivo zazremo – v betonsko kocko.
Neveljaven email naslov