Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Festival, ki se ga je prijel naziv praznik slovenske glasbe, že 35 let združuje slovensko sodobno glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost
Koncertni program 35. Slovenskih glasbenih dnevov se repertoarno razteza od solistične do glasbeno-scenske produkcije, pri čemer svojo pozornost osredotoča na mariborsko ustvarjalnost in na stoletnico začetka delovanja operne dejavnosti v Mariboru. Ob stoletnici prve izvedbe glasbeno-scenskega dela v SNG Maribor je ustanova naročila novo opero pri Nini Šenk, ki je s svojim opernim prvencem Marpurgi osvetlila zgodovino tega mesta. V okviru Slovenskih glasbenih dnevov se nocoj tudi prične glasovanje za najboljši slovenski spevSLAM, ki bo trajalo do vključno 22. aprila do 12.00 na spletni strani: www.spevslam.si.
V okviru letošnjih Slovenskih glasbenih dnevov ponuja Društvo slovenskih skladateljev dva koncerta iz ciklov Koncertnega ateljeja in Noči slovenskih skladateljev, Glasbena matica pa prinaša koncert samospevov, posvečen Ludwigu van Beethovnu in Hugu Wolfu. Zaključek festivala bo potekal 21. aprila s koncertom Orkestra Slovenske filharmonije, z orkestralnimi deli Vita Žuraja, Marjana Šijanca, Tomaža Sveteta in Blaža Arniča.
Četrtek, 15. 4. ob 19.30
Neposredni prenos: Slovenski glasbeni dnevi - Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev
Tudi letos pa bo v okviru Slovenskih glasbenih dnevov potekal mednarodni muzikološki simpozij, tokrat s temo Opereta med obema svetovnima vojnama – Ob stoletnici začetka delovanja Opere Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru.
Festival, ki se ga je prijel naziv praznik slovenske glasbe, že 35 let združuje slovensko sodobno glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost
Koncertni program 35. Slovenskih glasbenih dnevov se repertoarno razteza od solistične do glasbeno-scenske produkcije, pri čemer svojo pozornost osredotoča na mariborsko ustvarjalnost in na stoletnico začetka delovanja operne dejavnosti v Mariboru. Ob stoletnici prve izvedbe glasbeno-scenskega dela v SNG Maribor je ustanova naročila novo opero pri Nini Šenk, ki je s svojim opernim prvencem Marpurgi osvetlila zgodovino tega mesta. V okviru Slovenskih glasbenih dnevov se nocoj tudi prične glasovanje za najboljši slovenski spevSLAM, ki bo trajalo do vključno 22. aprila do 12.00 na spletni strani: www.spevslam.si.
V okviru letošnjih Slovenskih glasbenih dnevov ponuja Društvo slovenskih skladateljev dva koncerta iz ciklov Koncertnega ateljeja in Noči slovenskih skladateljev, Glasbena matica pa prinaša koncert samospevov, posvečen Ludwigu van Beethovnu in Hugu Wolfu. Zaključek festivala bo potekal 21. aprila s koncertom Orkestra Slovenske filharmonije, z orkestralnimi deli Vita Žuraja, Marjana Šijanca, Tomaža Sveteta in Blaža Arniča.
Četrtek, 15. 4. ob 19.30
Neposredni prenos: Slovenski glasbeni dnevi - Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev
Tudi letos pa bo v okviru Slovenskih glasbenih dnevov potekal mednarodni muzikološki simpozij, tokrat s temo Opereta med obema svetovnima vojnama – Ob stoletnici začetka delovanja Opere Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru.
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov