Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sejem s kavča ob svetovnem dnevu knjige poziva ne le k nakupovanju, temveč tudi podarjanju knjig
Danes je svetovni dan knjige, pa tudi avtorskih pravic. Slednje nas opomni, da so za ustvarjalnimi izdelki ljudje – avtorji, prevajalci, založniki, oblikovalci knjižnih podob nenazadnje in številni drugi. Da dobre knjige lahko beremo v maternem jeziku, ni nekaj samoumevnega. Letošnji spletni knjiži sejem, ki je združil več kot 50 slovenskih založnikov in več kot 500 knjig, so zasnovali kot vseslovenski poziv k podarjanju knjig. Poteka na pobudo in v organizaciji pisarne Ljubljane, Unescovega mesta literature v sodelovanju s številnimi partnerskimi organizacijami. Tina Popovič, vodja pisarne Ljubljane, Unescovega mesta literature, ob tem poudari njihovo željo, da bi 23. april postal dan, ki ga kot skupnost praznujemo s tem, da knjige tudi množično kupujemo.
Sejem s kavča smo prvič lahko obiskali že ob lanskem svetovnem dnevu knjige. Zapiranje javnih dogodkov, ki je vse presenetilo, je zahtevalo hiter odziv in tako je dogodek nastal improvizirano praktično čez noč. Odziv je bil zelo dober, pove Tina Popovič, ki zato verjame tudi v letošnjo osrednjo sejemsko pobudo.
Sejem, ki se je začel včeraj in ga bomo lahko obiskali do nedelje, je nastal v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo RS, Društvom slovenskih pisateljev, splošnimi knjižnicami, občinami po Sloveniji in seveda z založniki.
Danes pa ni le dan, temveč tudi Noč knjige. To je naš odgovor na tèmo časa, pravi Rok Zavrtanik, direktor založbe Sanje.
Noč knjige, ki je luč ugledala leta 2014, in tudi letos poteka pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, je tokrat v duhu verza Srečka Kosovela Sanjam kraljestvo brez kralja. Z natečajem Sanjam svet vzpodbujajo mlade in stare, da narišejo in napišejo svojo vizijo sveta, v kakršnem želijo živeti. Osrednji dogodek pa je spletni prenos na portalu Noč knjige, ki živo poteka čez dan in se bo potegnil v noč.
Svetovni dan knjige praznujejo tudi v okviru 24. Slovenskih dni knjige v Mariboru. Festival so zaradi izrednih razmer sicer prestavili na mesec junij, za zdaj pa so pripravili večdnevni spletni literarni program, med drugim danes pogovor z nagrajencem večernice Andrejem Rozmanom Rozo, na Starem mostu pa je na ogled fotografska razstava mariborskih knjižničark in knjižničarjev Obrazi knjige, s katero promovirajo branje in dobre knjige. Ja, s knjigo se lahko, kot pravijo, borimo proti samoti, lahko jo izkoristimo za širjenje obzorij, spodbujanje ustvarjalnosti, in se z njo odpremo svetu. Za konec tako le še povejmo, da je letošnja svetovna prestolnica knjige glavno mesto Gruzije Tbilisi.
Sejem s kavča ob svetovnem dnevu knjige poziva ne le k nakupovanju, temveč tudi podarjanju knjig
Danes je svetovni dan knjige, pa tudi avtorskih pravic. Slednje nas opomni, da so za ustvarjalnimi izdelki ljudje – avtorji, prevajalci, založniki, oblikovalci knjižnih podob nenazadnje in številni drugi. Da dobre knjige lahko beremo v maternem jeziku, ni nekaj samoumevnega. Letošnji spletni knjiži sejem, ki je združil več kot 50 slovenskih založnikov in več kot 500 knjig, so zasnovali kot vseslovenski poziv k podarjanju knjig. Poteka na pobudo in v organizaciji pisarne Ljubljane, Unescovega mesta literature v sodelovanju s številnimi partnerskimi organizacijami. Tina Popovič, vodja pisarne Ljubljane, Unescovega mesta literature, ob tem poudari njihovo željo, da bi 23. april postal dan, ki ga kot skupnost praznujemo s tem, da knjige tudi množično kupujemo.
Sejem s kavča smo prvič lahko obiskali že ob lanskem svetovnem dnevu knjige. Zapiranje javnih dogodkov, ki je vse presenetilo, je zahtevalo hiter odziv in tako je dogodek nastal improvizirano praktično čez noč. Odziv je bil zelo dober, pove Tina Popovič, ki zato verjame tudi v letošnjo osrednjo sejemsko pobudo.
Sejem, ki se je začel včeraj in ga bomo lahko obiskali do nedelje, je nastal v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo RS, Društvom slovenskih pisateljev, splošnimi knjižnicami, občinami po Sloveniji in seveda z založniki.
Danes pa ni le dan, temveč tudi Noč knjige. To je naš odgovor na tèmo časa, pravi Rok Zavrtanik, direktor založbe Sanje.
Noč knjige, ki je luč ugledala leta 2014, in tudi letos poteka pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, je tokrat v duhu verza Srečka Kosovela Sanjam kraljestvo brez kralja. Z natečajem Sanjam svet vzpodbujajo mlade in stare, da narišejo in napišejo svojo vizijo sveta, v kakršnem želijo živeti. Osrednji dogodek pa je spletni prenos na portalu Noč knjige, ki živo poteka čez dan in se bo potegnil v noč.
Svetovni dan knjige praznujejo tudi v okviru 24. Slovenskih dni knjige v Mariboru. Festival so zaradi izrednih razmer sicer prestavili na mesec junij, za zdaj pa so pripravili večdnevni spletni literarni program, med drugim danes pogovor z nagrajencem večernice Andrejem Rozmanom Rozo, na Starem mostu pa je na ogled fotografska razstava mariborskih knjižničark in knjižničarjev Obrazi knjige, s katero promovirajo branje in dobre knjige. Ja, s knjigo se lahko, kot pravijo, borimo proti samoti, lahko jo izkoristimo za širjenje obzorij, spodbujanje ustvarjalnosti, in se z njo odpremo svetu. Za konec tako le še povejmo, da je letošnja svetovna prestolnica knjige glavno mesto Gruzije Tbilisi.
V ponedeljek zjutraj je filmofile in drugo javnost po vsem svetu presenetila novica, da je oskarja za najboljši film prejel film, ki so mu napovedovali najmanj možnosti.
Vsebine Programa Ars
"Film resničnost lovi neodvisno od volje samega avtorja. Film je hočeš nočeš življenje". To je misel Piera Paola Pasolinija in nocoj se v Slovenski kinoteki v Ljubljani s projekcijo filma Mama Rim iz leta 1962 začenja retrospektiva njegovih filmov. Italijanski pesnik, pisatelj, dramatik in pozneje v življenju še filmski režiser je od leta 1961 do 1975, ko je umrl v še danes nepojasnjenem napadu, posnel 13 celovečercev. In prav vse filme Piera Paola Pasolinija bomo videli na kinotečni retrospektivi, ki bo potekala v Kinoteki vse do 8. maja. Retrospektiva na veliko kinotečno platno prihaja ob stoletnici Pasolinijevega rojstva; ta je bila 5. marca. Njegove filme bodo predvajali s 35 milimetrskih kopij. V Dvorani Silvana Furlana bodo odprli razstavo fotografij, med njimi tudi njegovega osnovnošolskega spričevala, saj je del mladosti preživel v Sloveniji, v Idriji; izdali pa bodo še prevod izbora njegovih filmskih esejev z naslovom Heretični empirizem. Potem ko se je uveljavil kot pesnik, pisatelj in angažirani intelektualec, se je Pier Paolo Pasolini v 60. letih prejšnjega stoletja posvetil filmom in posnel številne brezčasne klasike vse od Beračev do svojega zadnjega kontroverznega dela Salo ali 120 Sodome. Njegove premiere ni dočakal, saj je, še preden je film prišel v kino, podlegel brutalnemu napadu. Pasolini je sam dejal, da smrt za ustvarjalca tako kot montaža za film.
Vsebine Programa Ars
Minula oskarjevska noč je bila za ženske v filmu zgodovinska: Jane Campion je za svoj film Moč psa kot tretja režiserka dobila oskarja za najboljšo režijo, film CODA režiserke Sian Heder je dobil glavno nagrado – oskarja za najboljši film in oskarja za najboljšo priredbo scenarija, Ariana DeBose je za svoj nastop v Zgodbi z zahodne strani kot prva ne-bela kvirovska igralka dobila oskarja za najboljšo stransko vlogo, Billie Eilish je oskarjevka postala pri rosnih 20 letih za najboljšo izvirno filmsko glasbo, kostumografinja Jenny Beavan pa je to za svoj prispevek h Krueli postala že tretjič. Dosežke ustvarjalk je sicer zasenčilo moško nasilje, ali, kot so zapisali pri britanskem časniku The Guardian: "Če Jane Campion kot tretja režiserka dobi oskarja za najboljšo režijo, ampak Will Smith oklofuta Chrisa Rocka, se je to sploh zgodilo?" Več, Tina Poglajen. Novozelandka Jane Campion je prva ženska, ki je bila za oskarja za najboljšo režijo nominirana dvakrat – prvič za film Klavir iz leta 1993. Moč psa, dekonstrukcija mita o "pravih moških", kavbojih, je bil s kar 12 nominacijami sicer favorit letošnje podelitve. "Zelo sem ponosna, da sem nocoj dobila nagrado in da sem še ena režiserka, ki ji bodo sledile četrta, peta, šesta, sedma, osma. Zelo me veseli, da napredujemo hitreje. To smo potrebovali, enakost je pomembna." je povedala nagrajenka. Nepričakovani zmagovalec letošnjih oskarjev je CODA, neodvisna družinska drama z za Hollywood precej skromnim desetmilijonskim proračunom, o najstnici, ki živi v družini gluhih in sanja o karieri v glasbi. V filmu nastopajo gluhonemi igralci in igralke, vključno s Troyem Kotsurjem, ki je dobil oskarja za najboljšo stransko vlogo. Režiserka, Sian Heder: "Režiserka sem postala, ker sem videla to početi Jane Campion in druge režiserke. Upam, da bodo mlade ženske, ki si to želijo, videle mene; in da me bodo videli tudi neodvisni filmarji, ki se borijo, da bi lahko snemali. To je velik trenutek tudi za neodvisne filme. " Na neenak položaj spolov v filmski industriji je opozorila tudi komičarka Amy Schumer, ki je skupaj z Wando Sykes in Regino Hall povezovala letošnjo prireditev: "Akademija je letos najela tri ženske, ker je to še vedno ceneje, kot da bi najeli enega moškega, " je dejala.
Neveljaven email naslov