Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tomaž Sevšek na umetniškem harmoniju s skladbami Sigfrida Karg-Elerta in njegovimi priredbami del Johanna Sebastiana Bacha in Richarda Wagnerja
Organist in čembalist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se je začel učiti igranja na klavir in orgle v Glasbeni šoli v Velenju, nato je študiral orgle na Visoki šoli za glasbo v nemškem Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. V Sloveniji je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmónia Antiqua Labacensis. Tomaž Sevšek je specialist v igranju na različne zgodovinske instrumente s tipkami, predvsem na orgle in čembalo, pogosto se posveča tudi igranju na klavikórd in na danes premalo znani umetniški harmonij.
"Sigfrid Karg-Elert je v letih od 1924 do 1930 redno prirejal hišne radijske koncerte na svojem umetniškem harmoniju. Igral je lastne skladbe in priredbe znanih del drugih skladateljev. Podoben spored skladb sem izbral tudi za radijski koncert. Razpoloženje v izbrani glasbi današnjemu času primerno niha med ezoterično naivnim na eni strani in peklensko morbidnim na drugi strani – seveda z vsemi vmesnimi odtenki. V Karg-Elertovi glasbi lahko poleg duhovitosti in groteske najdemo vso paleto človekovih občutij in umetniški harmonij jih lahko zelo subtilno izrazi."
Tomaž Sevšek bo na radijskem koncertu na umetniškem harmoniju predstavil pester spored skladb Sigfrida Karg-Elerta, ki je ustvarjal ob koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja, do smrti leta 1933, ter njegove priredbe del Johanna Sebastiana Bacha in Richarda Wagnerja za umetniški harmonij. Karg-Elertova dela odkrivajo ustvarjalca, ki je pisal tehnično zahtevno glasbo v tradiciji pozne romantike, z veliko zvočne privlačnosti ter z odtenki duhovitosti in humorja.
Četrtek, 29. 4. ob 20.00
Koncert v Komornem studiu: Tomaž Sevšek na umetniškem harmoniju
Tomaž Sevšek na umetniškem harmoniju s skladbami Sigfrida Karg-Elerta in njegovimi priredbami del Johanna Sebastiana Bacha in Richarda Wagnerja
Organist in čembalist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se je začel učiti igranja na klavir in orgle v Glasbeni šoli v Velenju, nato je študiral orgle na Visoki šoli za glasbo v nemškem Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. V Sloveniji je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmónia Antiqua Labacensis. Tomaž Sevšek je specialist v igranju na različne zgodovinske instrumente s tipkami, predvsem na orgle in čembalo, pogosto se posveča tudi igranju na klavikórd in na danes premalo znani umetniški harmonij.
"Sigfrid Karg-Elert je v letih od 1924 do 1930 redno prirejal hišne radijske koncerte na svojem umetniškem harmoniju. Igral je lastne skladbe in priredbe znanih del drugih skladateljev. Podoben spored skladb sem izbral tudi za radijski koncert. Razpoloženje v izbrani glasbi današnjemu času primerno niha med ezoterično naivnim na eni strani in peklensko morbidnim na drugi strani – seveda z vsemi vmesnimi odtenki. V Karg-Elertovi glasbi lahko poleg duhovitosti in groteske najdemo vso paleto človekovih občutij in umetniški harmonij jih lahko zelo subtilno izrazi."
Tomaž Sevšek bo na radijskem koncertu na umetniškem harmoniju predstavil pester spored skladb Sigfrida Karg-Elerta, ki je ustvarjal ob koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja, do smrti leta 1933, ter njegove priredbe del Johanna Sebastiana Bacha in Richarda Wagnerja za umetniški harmonij. Karg-Elertova dela odkrivajo ustvarjalca, ki je pisal tehnično zahtevno glasbo v tradiciji pozne romantike, z veliko zvočne privlačnosti ter z odtenki duhovitosti in humorja.
Četrtek, 29. 4. ob 20.00
Koncert v Komornem studiu: Tomaž Sevšek na umetniškem harmoniju
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
Neveljaven email naslov