Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tako kot škorpijon grizemo sami sebe in zastrupljamo družbo, pove avtorica besedila igre o ksenofobiji, strahu in sovražnosti do neznanega
Nocoj in jutri ob dvajsetih si bo na spletni povezavi ljubljanske Drame mogoče z odra Male drame ogledati v živo odigrani predstavi igre Škorpijon. Avtorica besedila je francoska pisateljica, dramatičarka in igralka Véronique Olmi. Dramo Škorpijon je prevedel Primož Vitez, dramaturg je bil Rok Andres, režirala jo je Nina Šorak.
Véronique Olmi je pri nas do zdaj poznana samo kot avtorica romana Bakhita v prevodu Janine Kos o sužnji, ki postane redovnica in svetnica. Na slovenskih odrih njena besedila še niso bila uprizorjena. Igro Škorpijon je Véronique Olmi napisala leta 1989, ko se je na političnem prizorišču uveljavil Jean – Marie Le Pen, voditelj skrajnje desničarske stranke, zato je kot odgovor na to napisala igro o ksenofobiji, strahu in sovražnosti do neznanega, kar je postalo v tem času epidemije in izolacije znova aktualno. Véronique Olmi razlaga:
»Naslov igre govori o sledečem: škorpijon je žival, ki, ko ne more napasti nikogar drugega, napade sebe, ugrizne sebe, zastrupi sebe. Živimo v družbi, v kateri je beseda strup. Beseda je kot črna magija. Tako kot škorpijon, grizemo sami sebe in zastrupljamo družbo. Zastrupljamo jo z besedo, ki je nespoštljiva in sovražna. O tem govori moja igra: upam, da v njej ne gre za dvojnost zlega in dobrega. Upam, da govori o tem, kako težko se je sporazumevati.«
V času izrednih razmer, ko je nastajala slovenska praizvedba drame Škorpijon, so se po besedah režiserke Nine Šorak, ustvarjalci predstave soočali prav s pojavi, o katerih govori drama: sovražnim govorom in vsakršno nestrpnostjo, še posebej na družabnih omrežjih.
V drami Škorpijon Véronique Olmi bodo nastopili Saša Pavček, Iva Babič, Bojan Emeršič in Saša Tabakovič.
Tako kot škorpijon grizemo sami sebe in zastrupljamo družbo, pove avtorica besedila igre o ksenofobiji, strahu in sovražnosti do neznanega
Nocoj in jutri ob dvajsetih si bo na spletni povezavi ljubljanske Drame mogoče z odra Male drame ogledati v živo odigrani predstavi igre Škorpijon. Avtorica besedila je francoska pisateljica, dramatičarka in igralka Véronique Olmi. Dramo Škorpijon je prevedel Primož Vitez, dramaturg je bil Rok Andres, režirala jo je Nina Šorak.
Véronique Olmi je pri nas do zdaj poznana samo kot avtorica romana Bakhita v prevodu Janine Kos o sužnji, ki postane redovnica in svetnica. Na slovenskih odrih njena besedila še niso bila uprizorjena. Igro Škorpijon je Véronique Olmi napisala leta 1989, ko se je na političnem prizorišču uveljavil Jean – Marie Le Pen, voditelj skrajnje desničarske stranke, zato je kot odgovor na to napisala igro o ksenofobiji, strahu in sovražnosti do neznanega, kar je postalo v tem času epidemije in izolacije znova aktualno. Véronique Olmi razlaga:
»Naslov igre govori o sledečem: škorpijon je žival, ki, ko ne more napasti nikogar drugega, napade sebe, ugrizne sebe, zastrupi sebe. Živimo v družbi, v kateri je beseda strup. Beseda je kot črna magija. Tako kot škorpijon, grizemo sami sebe in zastrupljamo družbo. Zastrupljamo jo z besedo, ki je nespoštljiva in sovražna. O tem govori moja igra: upam, da v njej ne gre za dvojnost zlega in dobrega. Upam, da govori o tem, kako težko se je sporazumevati.«
V času izrednih razmer, ko je nastajala slovenska praizvedba drame Škorpijon, so se po besedah režiserke Nine Šorak, ustvarjalci predstave soočali prav s pojavi, o katerih govori drama: sovražnim govorom in vsakršno nestrpnostjo, še posebej na družabnih omrežjih.
V drami Škorpijon Véronique Olmi bodo nastopili Saša Pavček, Iva Babič, Bojan Emeršič in Saša Tabakovič.
V ponedeljek zjutraj je filmofile in drugo javnost po vsem svetu presenetila novica, da je oskarja za najboljši film prejel film, ki so mu napovedovali najmanj možnosti.
Vsebine Programa Ars
"Film resničnost lovi neodvisno od volje samega avtorja. Film je hočeš nočeš življenje". To je misel Piera Paola Pasolinija in nocoj se v Slovenski kinoteki v Ljubljani s projekcijo filma Mama Rim iz leta 1962 začenja retrospektiva njegovih filmov. Italijanski pesnik, pisatelj, dramatik in pozneje v življenju še filmski režiser je od leta 1961 do 1975, ko je umrl v še danes nepojasnjenem napadu, posnel 13 celovečercev. In prav vse filme Piera Paola Pasolinija bomo videli na kinotečni retrospektivi, ki bo potekala v Kinoteki vse do 8. maja. Retrospektiva na veliko kinotečno platno prihaja ob stoletnici Pasolinijevega rojstva; ta je bila 5. marca. Njegove filme bodo predvajali s 35 milimetrskih kopij. V Dvorani Silvana Furlana bodo odprli razstavo fotografij, med njimi tudi njegovega osnovnošolskega spričevala, saj je del mladosti preživel v Sloveniji, v Idriji; izdali pa bodo še prevod izbora njegovih filmskih esejev z naslovom Heretični empirizem. Potem ko se je uveljavil kot pesnik, pisatelj in angažirani intelektualec, se je Pier Paolo Pasolini v 60. letih prejšnjega stoletja posvetil filmom in posnel številne brezčasne klasike vse od Beračev do svojega zadnjega kontroverznega dela Salo ali 120 Sodome. Njegove premiere ni dočakal, saj je, še preden je film prišel v kino, podlegel brutalnemu napadu. Pasolini je sam dejal, da smrt za ustvarjalca tako kot montaža za film.
Vsebine Programa Ars
Minula oskarjevska noč je bila za ženske v filmu zgodovinska: Jane Campion je za svoj film Moč psa kot tretja režiserka dobila oskarja za najboljšo režijo, film CODA režiserke Sian Heder je dobil glavno nagrado – oskarja za najboljši film in oskarja za najboljšo priredbo scenarija, Ariana DeBose je za svoj nastop v Zgodbi z zahodne strani kot prva ne-bela kvirovska igralka dobila oskarja za najboljšo stransko vlogo, Billie Eilish je oskarjevka postala pri rosnih 20 letih za najboljšo izvirno filmsko glasbo, kostumografinja Jenny Beavan pa je to za svoj prispevek h Krueli postala že tretjič. Dosežke ustvarjalk je sicer zasenčilo moško nasilje, ali, kot so zapisali pri britanskem časniku The Guardian: "Če Jane Campion kot tretja režiserka dobi oskarja za najboljšo režijo, ampak Will Smith oklofuta Chrisa Rocka, se je to sploh zgodilo?" Več, Tina Poglajen. Novozelandka Jane Campion je prva ženska, ki je bila za oskarja za najboljšo režijo nominirana dvakrat – prvič za film Klavir iz leta 1993. Moč psa, dekonstrukcija mita o "pravih moških", kavbojih, je bil s kar 12 nominacijami sicer favorit letošnje podelitve. "Zelo sem ponosna, da sem nocoj dobila nagrado in da sem še ena režiserka, ki ji bodo sledile četrta, peta, šesta, sedma, osma. Zelo me veseli, da napredujemo hitreje. To smo potrebovali, enakost je pomembna." je povedala nagrajenka. Nepričakovani zmagovalec letošnjih oskarjev je CODA, neodvisna družinska drama z za Hollywood precej skromnim desetmilijonskim proračunom, o najstnici, ki živi v družini gluhih in sanja o karieri v glasbi. V filmu nastopajo gluhonemi igralci in igralke, vključno s Troyem Kotsurjem, ki je dobil oskarja za najboljšo stransko vlogo. Režiserka, Sian Heder: "Režiserka sem postala, ker sem videla to početi Jane Campion in druge režiserke. Upam, da bodo mlade ženske, ki si to želijo, videle mene; in da me bodo videli tudi neodvisni filmarji, ki se borijo, da bi lahko snemali. To je velik trenutek tudi za neodvisne filme. " Na neenak položaj spolov v filmski industriji je opozorila tudi komičarka Amy Schumer, ki je skupaj z Wando Sykes in Regino Hall povezovala letošnjo prireditev: "Akademija je letos najela tri ženske, ker je to še vedno ceneje, kot da bi najeli enega moškega, " je dejala.
Neveljaven email naslov