Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Od Firenc do Ravene ob 700-letnici Dantejeve smrti

14.05.2021


V Firencah se počasi odpira vse, tudi muzej v domnevni Alighierijevi rojstni hiši

V italijanskih mestih Danteja Alighierija zdaj spričo lajšanja epidemičnih ukrepov znova prirejajo dogodke, odpirajo muzeje in postavljajo razstave, ki sta jih navdihnila njegov lik in delo. Janko Petrovec je obiskal Firence, kjer se je Alighieri rodil leta 1265, ter Raveno, kjer se je po dvajsetih letih izgnanstva ustavil in našel tudi večni počitek.

V Firencah se počasi odpira tudi muzej v domnevni rojstni hiši Danteja Alighierija, ter mestni ''panteon'' – Bazilika Santa Croce – kjer pa Dantejev kenotaf že stoletja brezuspešno čaka na pesnikove posmrtne ostanke. Toda naš cilj je Muzej Bargello.

V stavbi muzeja je v Dantejevem času utripalo javno in politično življenje Firenc. Tukaj so ga tudi obsodili na izgnanstvo, in sicer v dvorani, kjer danes razstavljajo Donatellovega Davida – pravi direktorica muzeja Paola D'Agostino. V isti stavbi se je posthumno začel tudi proces pesnikove firenške rehabilitacije.

V Muzeju Bargello je do 8. avgusta na ogled razstava, posvečena oblikovanju pozitivnega spomina na pesnika. Firenški trgovec Giovanni Villani ga je že kmalu po smrti v izgnanstvu označil za ''častivrednega in starodavnega meščana Firenc''. Več kot petdeset razstavljenih del je po večini iz 14. stoletja.

Že leta 1321, takoj po pesnikovi smrti, so začeli prepisovati, ilustrirati in komentirati besedila iz Božanske komedije. Zato so razstavili različne iluminirane rokopise, pa tudi delovne zapiske in rokopise s komentarji – dodaja Paola D'Agostino.

Toda vmes je bilo 20 let pesnikovega izgnanstva – do smrti v Raveni, kjer to pomlad vrvi od dogodkov. Najpomembnejši: jutrišnje odprtje novega Dantejevega muzeja. Direktor treh ravenskih kulturnih ustanov Maurizio Tarantino nam pove, da so s pomočjo novih tehnologij in interaktivnostjo, pa tudi z glasbo in recitacijami hoteli povedati zgodbo o pesnikovem opusu. Gre jim zlasti za Božansko komedijo, pa tudi za drugo njegovo nematerialno dediščino. V Raveni radi rečejo, da seveda štejeta dve leti, ki ju je preživel v mestu, a še pomembnejših je 700 let, odkar Ravena ljubeče hrani Alighierijeve posmrtne ostanke.

Navdušujoče sodobna muzejska postavitev se izteka v sobo, posvečeno Dantejevemu liku v pop kulturi. Tej temi bodo v Raveni jeseni posvetili tudi zadnjo od treh letošnjih razstav. Prva med njimi, ki v mestni Knjižnici Classense ostaja odprta do sredine julija, pa ima povsem drugačnega duha.

Ta razstava je posvečena prejšnji okrogli obletnici leta 1921 – z imeni, kot sta Croce in d'Annunzio. Šlo je za čas tik pred začetkom fašizma. Ena od tem so tudi tako imenovana ''neosvobojena območja'', zato se dotika tudi slovenskega ozemlja – pravi Tarantino.

V cerkvi svetega Romualda pa je do 4. julija na ogled še druga razstava z naslovom ''Umetnost v času izgnanstva''. Osrednja avtorja: Dantejeva sodobnika Giotto in Cimabue.

Ta razstava je majhen dragulj. Razstavljenih je 50 del in vsa so resnične mojstrovine. Predstavlja nam umetnost, ki jo je Dante lahko videl v svojem času in ki je seveda vplivala tudi na pisanje njegove Božanske komedije.

In tako se zapeljemo skozi ustvarjalnost nekaterih mest Dantejevega izgnanstva: Rim, Arezzo, Verona, Padova, pa Bologna in tamkajšnja šola rokopisnih iluminacij, Pisa in Lucca ter nazadnje Ravena.

Gre za dragoceno in zgoščeno razstavo del, ki so zanesljivo vplivala na Dantejevo domišljijo – meni odbornica za kulturo mesta Ravena Elsa Signorino.

V nadaljevanju jubilejnega leta v Raveni pripravljajo še vrsto drugih prireditev. Če vas bo pot zanesla tja, ne preskočite obiska pesnikovega groba: Ravenčani pred njim vsak večer ob 18h berejo speve iz Božanske komedije.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Od Firenc do Ravene ob 700-letnici Dantejeve smrti

14.05.2021


V Firencah se počasi odpira vse, tudi muzej v domnevni Alighierijevi rojstni hiši

V italijanskih mestih Danteja Alighierija zdaj spričo lajšanja epidemičnih ukrepov znova prirejajo dogodke, odpirajo muzeje in postavljajo razstave, ki sta jih navdihnila njegov lik in delo. Janko Petrovec je obiskal Firence, kjer se je Alighieri rodil leta 1265, ter Raveno, kjer se je po dvajsetih letih izgnanstva ustavil in našel tudi večni počitek.

V Firencah se počasi odpira tudi muzej v domnevni rojstni hiši Danteja Alighierija, ter mestni ''panteon'' – Bazilika Santa Croce – kjer pa Dantejev kenotaf že stoletja brezuspešno čaka na pesnikove posmrtne ostanke. Toda naš cilj je Muzej Bargello.

V stavbi muzeja je v Dantejevem času utripalo javno in politično življenje Firenc. Tukaj so ga tudi obsodili na izgnanstvo, in sicer v dvorani, kjer danes razstavljajo Donatellovega Davida – pravi direktorica muzeja Paola D'Agostino. V isti stavbi se je posthumno začel tudi proces pesnikove firenške rehabilitacije.

V Muzeju Bargello je do 8. avgusta na ogled razstava, posvečena oblikovanju pozitivnega spomina na pesnika. Firenški trgovec Giovanni Villani ga je že kmalu po smrti v izgnanstvu označil za ''častivrednega in starodavnega meščana Firenc''. Več kot petdeset razstavljenih del je po večini iz 14. stoletja.

Že leta 1321, takoj po pesnikovi smrti, so začeli prepisovati, ilustrirati in komentirati besedila iz Božanske komedije. Zato so razstavili različne iluminirane rokopise, pa tudi delovne zapiske in rokopise s komentarji – dodaja Paola D'Agostino.

Toda vmes je bilo 20 let pesnikovega izgnanstva – do smrti v Raveni, kjer to pomlad vrvi od dogodkov. Najpomembnejši: jutrišnje odprtje novega Dantejevega muzeja. Direktor treh ravenskih kulturnih ustanov Maurizio Tarantino nam pove, da so s pomočjo novih tehnologij in interaktivnostjo, pa tudi z glasbo in recitacijami hoteli povedati zgodbo o pesnikovem opusu. Gre jim zlasti za Božansko komedijo, pa tudi za drugo njegovo nematerialno dediščino. V Raveni radi rečejo, da seveda štejeta dve leti, ki ju je preživel v mestu, a še pomembnejših je 700 let, odkar Ravena ljubeče hrani Alighierijeve posmrtne ostanke.

Navdušujoče sodobna muzejska postavitev se izteka v sobo, posvečeno Dantejevemu liku v pop kulturi. Tej temi bodo v Raveni jeseni posvetili tudi zadnjo od treh letošnjih razstav. Prva med njimi, ki v mestni Knjižnici Classense ostaja odprta do sredine julija, pa ima povsem drugačnega duha.

Ta razstava je posvečena prejšnji okrogli obletnici leta 1921 – z imeni, kot sta Croce in d'Annunzio. Šlo je za čas tik pred začetkom fašizma. Ena od tem so tudi tako imenovana ''neosvobojena območja'', zato se dotika tudi slovenskega ozemlja – pravi Tarantino.

V cerkvi svetega Romualda pa je do 4. julija na ogled še druga razstava z naslovom ''Umetnost v času izgnanstva''. Osrednja avtorja: Dantejeva sodobnika Giotto in Cimabue.

Ta razstava je majhen dragulj. Razstavljenih je 50 del in vsa so resnične mojstrovine. Predstavlja nam umetnost, ki jo je Dante lahko videl v svojem času in ki je seveda vplivala tudi na pisanje njegove Božanske komedije.

In tako se zapeljemo skozi ustvarjalnost nekaterih mest Dantejevega izgnanstva: Rim, Arezzo, Verona, Padova, pa Bologna in tamkajšnja šola rokopisnih iluminacij, Pisa in Lucca ter nazadnje Ravena.

Gre za dragoceno in zgoščeno razstavo del, ki so zanesljivo vplivala na Dantejevo domišljijo – meni odbornica za kulturo mesta Ravena Elsa Signorino.

V nadaljevanju jubilejnega leta v Raveni pripravljajo še vrsto drugih prireditev. Če vas bo pot zanesla tja, ne preskočite obiska pesnikovega groba: Ravenčani pred njim vsak večer ob 18h berejo speve iz Božanske komedije.


10.11.2021

V Bruslju podelili nagrado Anji Mugerli

Vsebine Programa Ars


09.11.2021

Rok Predin: Prestopno leto

Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.


04.11.2021

Epska pripoved o junaštvih Slovanov Pod svobodnim soncem prelita v strip

Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.


03.11.2021

Začetek 51. Tedna slovenske drame

Vsebine Programa Ars


29.10.2021

Napoved FKK2

Vsebine Programa Ars


28.10.2021

Koncert Dua Xylocorda s sodobno glasbo

Vsebine Programa Ars


27.10.2021

Zelda

Vsebine Programa Ars


22.10.2021

Janis Varufakis: nisem optimist, sem pa upajoč človek.

Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.


21.10.2021

V objemu zvoka in slike 2020/2021

Vsebine Programa Ars


Stran 38 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov