Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Kinodvorovem programu Kinobalon si od jutri naprej, torej od sobote, lahko ogledate dva otroška oziroma mladinska filma – novo nadaljevanje švedske filmske serije Najboljši Sune in nizozemski muzikal Sova in miška. Film, ki je sicer bil posnet že leta 2016, je navdušil Gajo Pöschl.
V Kinodvorovem programu Kinobalon si od sobote naprej lahko ogledate dva otroška oziroma mladinska filma – novo nadaljevanje švedske filmske serije Najboljši Sune in nizozemski muzikal Sova in miška
Zvedava in skoraj nalezljivo živahna deklica Meral se s starši preseli v novo okolico in začne hoditi v novo šolo. Prepričana je, da bo takoj dobila prijatelje, a že prvi šolski dan se izkaže, da to le ni tako zelo preprosto. Pravzaprav za svojo prijateljico želi le en sam deček, ki pa v zameno za prijateljstvo zahteva podpisano pogodbo z zelo strogimi in natančnimi pravili! Zato ni čudno, da je prva Meralina prijateljica v novem kraju kar drobna siva miška, ki prebiva v njeni novi sobi. Poimenuje jo Pipip in ko odide na šolski tabor, jo na skrivaj vzame s sabo. Tabor v naravi, radovedna deklica in drobna miška – le kaj bi šlo lahko narobe, kajne? Vse, seveda! Razen nečesa, tistega najpomembnejšega. Skrb za malo slepo potnico v Meralinem naročju deklico poveže še s tremi sošolci in kljub temu, da so si zelo različni, se skupaj podajo na nepozabno gozdno pustolovščino. Medtem ko se prek izkušenj učijo o lepih in malo manj lepih, a nič manj življenjskih zakonih narave, se med njimi splete prijateljstvo, ki ne potrebuje nobenih podpisanih pogodb.
Sova in miška je film, ki bi ga moral videti vsak otrok, še posebej pa tisti, ki zaradi življenja v urbanih mestnih središčih nekoliko redkeje izkusijo pravo naravo, tako, ki se razkrije samo, če si kdaj pa kdaj fino umažeš roke, padeš v kakšno lužo in nekaj časa stojiš čisto pri miru. Za nizozemsko režiserko in scenaristko Simone van Dusseldorp je narava »velikansko igrišče, kjer lahko odkrivamo nešteto stvari«, hkrati pa se ji zdi prijateljstvo »najpomembnejša stvar na svetu«, zato je v tem svojevrstnem, živopisnem in predvsem živahnem muzikalu to dvoje spretno prepletla v dopolnjujočo se celoto. Medtem ko otroci raziskujejo naravo, raziskujejo tudi sami sebe in spoznavajo, da se da različnost z medsebojnim sprejemanjem povezati v odlično sodelovanje. Pri tem avtorica mladim gledalcem ničesar ne olepšuje ali prekriva, hkrati pa tudi ni pretirano didaktična, zgolj zvedavo poučna, s čimer zbuja željo po nadaljnjem raziskovanju.
Poleg osupljivo sproščene in naravne igre vseh štirih mladih igralcev velja še posebej omeniti očarljive pevsko-plesne točke, ki premišljeno narekujejo tempo zgodbe, ter čudovite posnetke jesenske narave.
Film Sova in miška si lahko brez zadržkov ogledate vsi, starejši od pet let, saj zgornje starostne meje pri tem delu zagotovo ni. Ker še posebej spodbuja radovednost, so pri Kinodvorovem Kinobalonu pripravili tudi dodatna gradiva, s katerimi bo vsak sprehod postal prava mala pustolovščina!
V Kinodvorovem programu Kinobalon si od jutri naprej, torej od sobote, lahko ogledate dva otroška oziroma mladinska filma – novo nadaljevanje švedske filmske serije Najboljši Sune in nizozemski muzikal Sova in miška. Film, ki je sicer bil posnet že leta 2016, je navdušil Gajo Pöschl.
V Kinodvorovem programu Kinobalon si od sobote naprej lahko ogledate dva otroška oziroma mladinska filma – novo nadaljevanje švedske filmske serije Najboljši Sune in nizozemski muzikal Sova in miška
Zvedava in skoraj nalezljivo živahna deklica Meral se s starši preseli v novo okolico in začne hoditi v novo šolo. Prepričana je, da bo takoj dobila prijatelje, a že prvi šolski dan se izkaže, da to le ni tako zelo preprosto. Pravzaprav za svojo prijateljico želi le en sam deček, ki pa v zameno za prijateljstvo zahteva podpisano pogodbo z zelo strogimi in natančnimi pravili! Zato ni čudno, da je prva Meralina prijateljica v novem kraju kar drobna siva miška, ki prebiva v njeni novi sobi. Poimenuje jo Pipip in ko odide na šolski tabor, jo na skrivaj vzame s sabo. Tabor v naravi, radovedna deklica in drobna miška – le kaj bi šlo lahko narobe, kajne? Vse, seveda! Razen nečesa, tistega najpomembnejšega. Skrb za malo slepo potnico v Meralinem naročju deklico poveže še s tremi sošolci in kljub temu, da so si zelo različni, se skupaj podajo na nepozabno gozdno pustolovščino. Medtem ko se prek izkušenj učijo o lepih in malo manj lepih, a nič manj življenjskih zakonih narave, se med njimi splete prijateljstvo, ki ne potrebuje nobenih podpisanih pogodb.
Sova in miška je film, ki bi ga moral videti vsak otrok, še posebej pa tisti, ki zaradi življenja v urbanih mestnih središčih nekoliko redkeje izkusijo pravo naravo, tako, ki se razkrije samo, če si kdaj pa kdaj fino umažeš roke, padeš v kakšno lužo in nekaj časa stojiš čisto pri miru. Za nizozemsko režiserko in scenaristko Simone van Dusseldorp je narava »velikansko igrišče, kjer lahko odkrivamo nešteto stvari«, hkrati pa se ji zdi prijateljstvo »najpomembnejša stvar na svetu«, zato je v tem svojevrstnem, živopisnem in predvsem živahnem muzikalu to dvoje spretno prepletla v dopolnjujočo se celoto. Medtem ko otroci raziskujejo naravo, raziskujejo tudi sami sebe in spoznavajo, da se da različnost z medsebojnim sprejemanjem povezati v odlično sodelovanje. Pri tem avtorica mladim gledalcem ničesar ne olepšuje ali prekriva, hkrati pa tudi ni pretirano didaktična, zgolj zvedavo poučna, s čimer zbuja željo po nadaljnjem raziskovanju.
Poleg osupljivo sproščene in naravne igre vseh štirih mladih igralcev velja še posebej omeniti očarljive pevsko-plesne točke, ki premišljeno narekujejo tempo zgodbe, ter čudovite posnetke jesenske narave.
Film Sova in miška si lahko brez zadržkov ogledate vsi, starejši od pet let, saj zgornje starostne meje pri tem delu zagotovo ni. Ker še posebej spodbuja radovednost, so pri Kinodvorovem Kinobalonu pripravili tudi dodatna gradiva, s katerimi bo vsak sprehod postal prava mala pustolovščina!
Od kod prihaja zlo? Je nekaj nujnega? Prihaja od Boga? Je narava lahko zla? To so samo nekatera od vprašanj, na katera poskuša v svežem prevodu knjige Zlo ali drama svobode odgovoriti nemški filozof Rüdiger Safranski. Zlo ali drama svobode v prevodu Toma Virka je po monografijah Nietzsche. Biografija njegovega mišljenja in Romantika. Zadeva Nemcev že tretja knjiga Safranskega v zbirki Labirinti, ki izhaja pri založbi Lud Literatura. Odlomka je interpretirala Lidija Hartman.
Med 12. februarjem in 11. aprilom 2021 bo v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma več kot 150 avtorjev za območje celotne države pokazalo 117 arhitekturnih in 16 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja, do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi. Zakaj je dobra arhitektura pomembna za dobro družbo, pojasnjuje predstavnica Društva Maja Ivanič.
Likovno podobo radijskih iger so prvič zasnovali kustosi, tokrat iz Umetnostne galerije Maribor. Sugestivni izbor iz fotografske zbirke UGM dopolnjuje zvočne pripovedi kot paralelna likovna zgodba s spremljajočimi opisi del in njihovih avtorjev.
Državno slovesnost ob kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu je oblikoval režiser David Sipoš v okolju Narodne galerije, osrednji del proslave pa je bila podelitev nagrad Prešernovega sklada in Prešernovih nagrad za življenjsko delo slovenskim umetnikom. Tadeja Krečič:
Na proslavi, ki jo je režiral David Sipoš, bodo v ospredju prejemniki najvišjih državnih nagrad s področja kulture – Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta letos prejela pesnik, pisatelj, dramatik, avtor radijskih iger Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič, podelili pa bodo tudi šest nagrad Prešernovega sklada, prejeli jih bodo arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc, akademski slikar Aleksander Červek, režiser in scenarist Matjaž Ivanišin, gledališki režiser Tomi Janežič, pesnik Brane Senegačnik in violinistka Lana Trotovšek.
Pogovor s Carlosom Pascualom o njegovi najnovejši knjigi kronik Nezakonita melanholija
Neveljaven email naslov