Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

S festivala Crossing Europe

04.06.2021


Gledalci so videli dve deli, ki sta nastali v manjšinski slovenski koprodukciji – to sta dokumentarec Žica hrvaške režiserke Tihe Gudac in igrani celovečerec Oaza srbskega režiserja Ivana Ikića.

Na programu 18. festivala Crossing Europe, ki v Linzu poteka »v živo« še do nedelje, je 123 kratkih in celovečernih filmov iz kar 40 držav. Čeprav na festivalu, kjer številni filmi prihajajo iz področja Srednje Evrope, tokrat ni filma slovenskega režiserja, so gledalci vendarle videli dve deli, ki sta nastali v manjšinski slovenski koprodukciji – to sta dokumentarec Žica hrvaške režiserke Tihe Gudac in igrani celovečerec Oaza srbskega režiserja Ivana Ikića.

Film Oaza Ivana Ikića, o katerem smo v naši oddaji že govorili, pripoveduje o ljubezenskem trikotniku med varovanci doma za osebe s posebnimi potrebami. Avtor je glavne vloge v sicer fiktivni filmski pripovedi namenil samim stanovalcem doma, s katerimi se je spoznaval že leto dni pred snemanjem ter z njimi imel delavnice filmske igre. Oaza prinaša močno sporočilo prevzemanja perspektive oseb, ki je gledalci nismo vajeni – iz izmenjujočih pogledov treh glavnih junakov odpira kompleksen notranji svet ljudi, ki nemalokrat živijo izolirano od preostalega sveta.

Na festivalu Crossing Europe smo videli tudi dokumentarec Žica, ki ga je režiserka Tiha Gudac posnela v sklopu šestdelnega dokumentarnega projekta o evropskih mejah.

Film Žica je rezultat ideje belgijskega producenta po imenu Frederic Nicolai. V projektu je kot začetna ideja navedeno, da je belgijski producent Frederik Nicolai odraščal v svetu brez meja, v Evropi brez meja. Ko je pred nekaj leti prvič odšel na evropsko mejo, kjer je videl ograje, mejne spore in vpliv nekaterih trdnih meja na tam živeče ljudi, ga je to spodbudilo k razmišljanju o mejah v Evropi in razlikah v realnostih življenj okoli različnih meja, ki v Srednji Evropi zaradi Evropske unije, ki je delovala kot svobodna Evropa, kar zelo dolgo ni bilo vprašanje, je povedala avtorica Tiha Gudac.

Film Žica se osredotoča na lokalno skupnost na slovenski in hrvaški strani Kolpe ter beleži, kako so se življenja prebivalcev spremenila po letu 2015, ko je bila med eno in drugo državo po odprtju t.i. balkanske migrantske poti nameščena rezilna žica. Gudac spregovori o raznolikih perspektivah filma:

Vprašanje novih ilegalnih migracij in vala migracij, v katerem živimo, povzroča burne reakcije na različnih straneh - za, proti, "pojdite domov", "ljudi je treba integrirati", to so neki glasovi, ki odmevajo in so zelo glasni. In tam na obmejnem območju, kjer je žica, ljudje po profesiji niso aktivisti, če temu tako rečemo, življenjska poklicanost ljudi na meji ni aktivizem, vendar jih je pojav žice spodbudil, da postanejo aktivni in se odzovejo. In tukaj so reakcije zelo intenzivne. Sami se lahko o tem teoretsko pogovarjamo v velikih mestih, kjer imamo ob kavah in večerjah s prijatelji pogosto burne teoretske razprave, vendar tam to živijo. Želela sem prikazati življenje različnih strani in odzivov na realnost trenutnih migracij in rezilne žice, vendar sem želela narediti tudi to, kar se mi zdi, da je privilegij kamere - stopiti korak nazaj, se vprašati, zakaj se določena oseba, posameznik, odzove na določen način, od kod to pride. Pravzaprav sem želela pokazati različne obraze človeške narave v stanju krize.

Režiserka pa v filmu ponudi tudi pogled tistih, zaradi katerih je bila žica postavljena – beguncev na poti.

Česar nisem pričakovala, je, da bom posnela same migrante, ki jih je nasploh težko videti ali posneti, zlasti na hrvaško-slovenski meji, prihajajo pa iz žarišča na hrvaško-bosanski meji iz Velike Kladuše in Bihaća. Potem pa sem si rekla »v redu, tu je snemalna ekipa in imam to moč, da grem tja in tem ljudem dam obraz«, zato sem se odločila, da ti  posamezniki, ta človeška bitja, ki so v položaju, zaradi katerega morajo nezakonito migrirati, ne ostanejo popolni fantomi, je v Linzu v pogovoru za Radio Slovenija povedala režiserka filma Žica, Tiha Gudac. Prispevek Petre Meterc.

 

 


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

S festivala Crossing Europe

04.06.2021


Gledalci so videli dve deli, ki sta nastali v manjšinski slovenski koprodukciji – to sta dokumentarec Žica hrvaške režiserke Tihe Gudac in igrani celovečerec Oaza srbskega režiserja Ivana Ikića.

Na programu 18. festivala Crossing Europe, ki v Linzu poteka »v živo« še do nedelje, je 123 kratkih in celovečernih filmov iz kar 40 držav. Čeprav na festivalu, kjer številni filmi prihajajo iz področja Srednje Evrope, tokrat ni filma slovenskega režiserja, so gledalci vendarle videli dve deli, ki sta nastali v manjšinski slovenski koprodukciji – to sta dokumentarec Žica hrvaške režiserke Tihe Gudac in igrani celovečerec Oaza srbskega režiserja Ivana Ikića.

Film Oaza Ivana Ikića, o katerem smo v naši oddaji že govorili, pripoveduje o ljubezenskem trikotniku med varovanci doma za osebe s posebnimi potrebami. Avtor je glavne vloge v sicer fiktivni filmski pripovedi namenil samim stanovalcem doma, s katerimi se je spoznaval že leto dni pred snemanjem ter z njimi imel delavnice filmske igre. Oaza prinaša močno sporočilo prevzemanja perspektive oseb, ki je gledalci nismo vajeni – iz izmenjujočih pogledov treh glavnih junakov odpira kompleksen notranji svet ljudi, ki nemalokrat živijo izolirano od preostalega sveta.

Na festivalu Crossing Europe smo videli tudi dokumentarec Žica, ki ga je režiserka Tiha Gudac posnela v sklopu šestdelnega dokumentarnega projekta o evropskih mejah.

Film Žica je rezultat ideje belgijskega producenta po imenu Frederic Nicolai. V projektu je kot začetna ideja navedeno, da je belgijski producent Frederik Nicolai odraščal v svetu brez meja, v Evropi brez meja. Ko je pred nekaj leti prvič odšel na evropsko mejo, kjer je videl ograje, mejne spore in vpliv nekaterih trdnih meja na tam živeče ljudi, ga je to spodbudilo k razmišljanju o mejah v Evropi in razlikah v realnostih življenj okoli različnih meja, ki v Srednji Evropi zaradi Evropske unije, ki je delovala kot svobodna Evropa, kar zelo dolgo ni bilo vprašanje, je povedala avtorica Tiha Gudac.

Film Žica se osredotoča na lokalno skupnost na slovenski in hrvaški strani Kolpe ter beleži, kako so se življenja prebivalcev spremenila po letu 2015, ko je bila med eno in drugo državo po odprtju t.i. balkanske migrantske poti nameščena rezilna žica. Gudac spregovori o raznolikih perspektivah filma:

Vprašanje novih ilegalnih migracij in vala migracij, v katerem živimo, povzroča burne reakcije na različnih straneh - za, proti, "pojdite domov", "ljudi je treba integrirati", to so neki glasovi, ki odmevajo in so zelo glasni. In tam na obmejnem območju, kjer je žica, ljudje po profesiji niso aktivisti, če temu tako rečemo, življenjska poklicanost ljudi na meji ni aktivizem, vendar jih je pojav žice spodbudil, da postanejo aktivni in se odzovejo. In tukaj so reakcije zelo intenzivne. Sami se lahko o tem teoretsko pogovarjamo v velikih mestih, kjer imamo ob kavah in večerjah s prijatelji pogosto burne teoretske razprave, vendar tam to živijo. Želela sem prikazati življenje različnih strani in odzivov na realnost trenutnih migracij in rezilne žice, vendar sem želela narediti tudi to, kar se mi zdi, da je privilegij kamere - stopiti korak nazaj, se vprašati, zakaj se določena oseba, posameznik, odzove na določen način, od kod to pride. Pravzaprav sem želela pokazati različne obraze človeške narave v stanju krize.

Režiserka pa v filmu ponudi tudi pogled tistih, zaradi katerih je bila žica postavljena – beguncev na poti.

Česar nisem pričakovala, je, da bom posnela same migrante, ki jih je nasploh težko videti ali posneti, zlasti na hrvaško-slovenski meji, prihajajo pa iz žarišča na hrvaško-bosanski meji iz Velike Kladuše in Bihaća. Potem pa sem si rekla »v redu, tu je snemalna ekipa in imam to moč, da grem tja in tem ljudem dam obraz«, zato sem se odločila, da ti  posamezniki, ta človeška bitja, ki so v položaju, zaradi katerega morajo nezakonito migrirati, ne ostanejo popolni fantomi, je v Linzu v pogovoru za Radio Slovenija povedala režiserka filma Žica, Tiha Gudac. Prispevek Petre Meterc.

 

 


02.02.2021

Na začetku je bil Dachau

Vsebine Programa Ars


29.01.2021

Človek z lune

Vsebine Programa Ars


27.01.2021

Na drugi strani – slovenska fotoreportaža

Fotoreportaža sodi med najlepše vizualne primere pripovedovanja. Razstavni projekt Na drugi strani – slovenska fotoreportaža, ki so ga postavili v Galeriji Jakopič, prinaša zgodovinski pregled takega pripovedovanja zgodb s perspektive komunikologije, umetnostne zgodovine in fotografske teorije. Pripravljali so ga dve leti, postavitev pa izhaja iz razumevanja dela fotoreporterjev in ne samo rezultatov njihovega dela. Na fografiji fotoreporterji časnika Delo Janez Zrnec, Zoran Vogrinčič, Janez Pukšič, Srdjan Živulović, Dragan Arrigler, avtor Igor Modic, vir spletna stran Galerije Jakopič.


27.01.2021

Ko ste v dvomu, pojdite v muzej

Vsebine Programa Ars


26.01.2021

Marko Golja: Prepozno, pozneje

Vsebine Programa Ars


23.01.2021

Kulturni Neapelj - muzeji znova odprti, obnova Aleksandrovega mozaika, rešitev ukradene slike in italijanska kulturna prestolnica leta 2022

Neapelj, milijonska prestolnica Južne Italije navdušuje z živahnim življenjskim ritmom in številnimi umetniškimi zakladi. Enega najpomembnejših – Aleksandrov mozaik iz tamkajšnjega Arheološkega muzeja – bodo v naslednjih mesecih celovito obnovili, in omogočali sproten ogled. V deželi Kampanija so se v teh dneh znova odprli muzeji, in v enem od njih so odkrili izginotje neprecenljive umetnine – ki pa so jo policisti medtem tudi že našli. V teh dneh pa je italijansko kulturno ministrstvo otok Prócida blizu Neaplja razglasilo za kulturno prestolnico Italije v letu 2022. Prispevek je pripravl Janko Petrovec.


22.01.2021

Favoriti za oskarje 2021

Vsebine Programa Ars


22.01.2021

Mož, ki je videl preveč

Vsebine Programa Ars


22.01.2021

Guillaume Apollinaire: Alkoholi

Vsebine Programa Ars


21.01.2021

Antarktična simfonija Ralpha Vaughana Williamsa

Smo na tretjini najhladnejšega letnega časa, zime. Pred nami so dolge noči, snežni meteži in nizke temperature. Podobne asociacije vzbuja tudi Simfonija št. 7 angleškega skladatelja Ralpha Vaughana Williamsa iz leta 1952, imenovana Antarktična simfonija, ki jo bomo poslušali v tokratni oddaji Glasba 20. stoletja.


21.01.2021

Prenova Narodnega doma pri Svetem Ivanu

Vsebine Programa Ars


20.01.2021

Pišem pismo prijatelju

Kdaj ste nazadnje napisali pismo z roko? Če se ne spomnite, lahko to mogoče storite v tokratnem tednu pisanja z roko. Pri Društvu Radi pišemo z roko poudarjajo pozitivne učinke takega pisanja: med drugim si vsebine bolje zapomnimo, možgani pa delujejo kompleksneje. Letošnji ambasadorji pisanja z roko so zdravnik Erik Brecelj, režiserka Urša Menart in kolesar Tadej Pogačar, ob podpori ministrstva za izobraževanje pa v njem sodeluje več kot 200 osnovnih in srednjih šol, domov za starejše, ljudskih univerz in knjižnic.


18.01.2021

Dušanu Jovanoviću v spomin

Na velikem odru ljubljanske Drame je bil 15. 1. 2021 spominski večer, posvečen Dušanu Jovanoviću, dramatiku, režiserju, pisatelju in pesniku, ki je umrl na zadnji dan lanskega leta. Velikemu ustvarjalcu so se poklonili številni prijatelji, sodelavci in poznavalci njegovega dela in sopotniki. Prireditev je bilo mogoče spremljati po spletu. »Od Dušana Jovanovića se je nemogoče posloviti. Njegova osebna veličina in pogumna umetniška govorica sta nas vedno združevali in povezovali.« S to mislijo je ljubljanska Drama povabila k spominskemu večeru, na katerem so nastopili številni ljudje gledališča in vsak po svoje izražali nemoč ob misli, da Dušana Jovanovića ni več hkrati pa izražali spoštovanje in občudovanje. Tadeja Krečič


17.01.2021

Dušan Jovanović - pesem

Vsebine Programa Ars


Stran 59 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov