Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V nedeljo se je v Gradcu s podelitvijo nagrad sklenil festival avstrijskega filma Diagonala
Eden od zmagovalcev Diagonale, igrani celovečerec Hochwald, je poimenovan po majhni vasici v severnoitalijanski provinci Južna Tirolska. Glavni lik je mladenič Mario, plesalec nemirnega duha, ki želi zapustiti domačo vas in oditi v mesto, na Dunaj ali v Rim, tako kot je to storil njegov prijatelj iz otroštva Lenz, ki je postal igralec. Ko se Lenz za božič vrne domov in sreča Maria, nobeden od njiju ne more ne sebi ne drugim zares izkazati njune medsebojne naklonjenosti.
To je zaplet filma Hochwald, ki ga, kot so zapisali kritiki, odlikuje tudi glasbena oprema ter subverzivno, kvirovsko poigravanje s konvencijami domovinskega, Heimat filma. Celovečerni igrani prvenec režiserke in scenaristke Evi Romen so na Diagonali nagradili še za najboljšo kostumografijo, pod katero se podpisuje Cinzia Cioffi.
Najboljši celovečerni dokumentarec avstrijske produkcije so Zapiski iz podzemlja avtorjev Tizze Covi in Rainerja Frimmla, ki s serijo intimnih pogovorov prikaže »divja leta« dunajskega podzemlja šestdesetih let. Glavna protagonista sta Kurt Girk, priljubljen barski pevec, poimenovan tudi dunajski Sinatra, ter Alois Schmutzer, gangster, ki je z Girkom razvil tesno prijateljstvo. Njuni pričevanji, vse od druge svetovne vojne naprej, izrišeta neobičajno sliko avstrijske prestolnice.
V tej sliki so nasilni obračuni, kvartopirske beznice in hedonistično življenje – pa tudi sistematično obračunavanje oblasti, ki je Schmutzerja brez vsakršnih dokazov obsodila na deset let zapora. Dokumentarec Zapiski iz podzemlja smo letos videli tudi na letošnjem Festivalu dokumentarnega filma v organizaciji Cankarjevega doma v Ljubljani.
V nedeljo se je v Gradcu s podelitvijo nagrad sklenil festival avstrijskega filma Diagonala
Eden od zmagovalcev Diagonale, igrani celovečerec Hochwald, je poimenovan po majhni vasici v severnoitalijanski provinci Južna Tirolska. Glavni lik je mladenič Mario, plesalec nemirnega duha, ki želi zapustiti domačo vas in oditi v mesto, na Dunaj ali v Rim, tako kot je to storil njegov prijatelj iz otroštva Lenz, ki je postal igralec. Ko se Lenz za božič vrne domov in sreča Maria, nobeden od njiju ne more ne sebi ne drugim zares izkazati njune medsebojne naklonjenosti.
To je zaplet filma Hochwald, ki ga, kot so zapisali kritiki, odlikuje tudi glasbena oprema ter subverzivno, kvirovsko poigravanje s konvencijami domovinskega, Heimat filma. Celovečerni igrani prvenec režiserke in scenaristke Evi Romen so na Diagonali nagradili še za najboljšo kostumografijo, pod katero se podpisuje Cinzia Cioffi.
Najboljši celovečerni dokumentarec avstrijske produkcije so Zapiski iz podzemlja avtorjev Tizze Covi in Rainerja Frimmla, ki s serijo intimnih pogovorov prikaže »divja leta« dunajskega podzemlja šestdesetih let. Glavna protagonista sta Kurt Girk, priljubljen barski pevec, poimenovan tudi dunajski Sinatra, ter Alois Schmutzer, gangster, ki je z Girkom razvil tesno prijateljstvo. Njuni pričevanji, vse od druge svetovne vojne naprej, izrišeta neobičajno sliko avstrijske prestolnice.
V tej sliki so nasilni obračuni, kvartopirske beznice in hedonistično življenje – pa tudi sistematično obračunavanje oblasti, ki je Schmutzerja brez vsakršnih dokazov obsodila na deset let zapora. Dokumentarec Zapiski iz podzemlja smo letos videli tudi na letošnjem Festivalu dokumentarnega filma v organizaciji Cankarjevega doma v Ljubljani.
Fonolaboratorij obsega zvočno izolirano sobo, v kateri so mikrofon, predojačevalec, zvočniki in druge naprave. Nova pridobitev bo na voljo vsem, ki bodo z inštitutom raziskovalno povezani, je poudaril predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Kozma Ahačič. Fonetika in fonologija sta v jedru jezikoslovja. Ne smemo pozabiti, da knjižni jezik nastane z opazovanjem govorjenega jezika.
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene« To misel je v času epidemije, ko smo zasnovali oddajo Glasba povezuje, z nami delila dr. Maja Derlink z Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo smo v preteklih dveh mesecih snovali skupaj s strokovnjaki z različnih področij, ki so z nami delili svoje z glasbo povezane spomine in razmišljanja. To sobotno jutro bo naše druženje krojila glasba po izboru prof. dr. Dragana Petrovca, mednarodno priznanega strokovnjaka na področju izvrševanja kazni, pisatelja in kolumnista. V pogovoru se bomo dotaknili več tem – od glasbe kot pojava z močnim vplivom na čustva do odnosa med vsebino in obliko ter loka sprememb, vpisanih vanj. Avtor fotografije: Miha Fras
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene« To misel je v času epidemije, ko smo snovali oddajo Glasba povezuje, z nami delila dr. Maja Derlink z Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo smo v preteklih dveh mesecih snovali skupaj s strokovnjaki z različnih področij, ki so z nami delili svoje z glasbo povezane spomine in razmišljanja. To sobotno jutro bo naše druženje krojila glasba po izboru prof. dr. Dragana Petrovca, mednarodno priznanega strokovnjaka na področju izvrševanja kazni, pisatelja in kolumnista. V pogovoru se bomo dotaknili več tem – od glasbe kot pojava z močnim vplivom na čustva do odnosa med vsebino in obliko ter loka sprememb, vpisanih vanj. Avtor fotografije: Miha Fras
Neveljaven email naslov