Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V nedeljo se je v Gradcu s podelitvijo nagrad sklenil festival avstrijskega filma Diagonala
Eden od zmagovalcev Diagonale, igrani celovečerec Hochwald, je poimenovan po majhni vasici v severnoitalijanski provinci Južna Tirolska. Glavni lik je mladenič Mario, plesalec nemirnega duha, ki želi zapustiti domačo vas in oditi v mesto, na Dunaj ali v Rim, tako kot je to storil njegov prijatelj iz otroštva Lenz, ki je postal igralec. Ko se Lenz za božič vrne domov in sreča Maria, nobeden od njiju ne more ne sebi ne drugim zares izkazati njune medsebojne naklonjenosti.
To je zaplet filma Hochwald, ki ga, kot so zapisali kritiki, odlikuje tudi glasbena oprema ter subverzivno, kvirovsko poigravanje s konvencijami domovinskega, Heimat filma. Celovečerni igrani prvenec režiserke in scenaristke Evi Romen so na Diagonali nagradili še za najboljšo kostumografijo, pod katero se podpisuje Cinzia Cioffi.
Najboljši celovečerni dokumentarec avstrijske produkcije so Zapiski iz podzemlja avtorjev Tizze Covi in Rainerja Frimmla, ki s serijo intimnih pogovorov prikaže »divja leta« dunajskega podzemlja šestdesetih let. Glavna protagonista sta Kurt Girk, priljubljen barski pevec, poimenovan tudi dunajski Sinatra, ter Alois Schmutzer, gangster, ki je z Girkom razvil tesno prijateljstvo. Njuni pričevanji, vse od druge svetovne vojne naprej, izrišeta neobičajno sliko avstrijske prestolnice.
V tej sliki so nasilni obračuni, kvartopirske beznice in hedonistično življenje – pa tudi sistematično obračunavanje oblasti, ki je Schmutzerja brez vsakršnih dokazov obsodila na deset let zapora. Dokumentarec Zapiski iz podzemlja smo letos videli tudi na letošnjem Festivalu dokumentarnega filma v organizaciji Cankarjevega doma v Ljubljani.
V nedeljo se je v Gradcu s podelitvijo nagrad sklenil festival avstrijskega filma Diagonala
Eden od zmagovalcev Diagonale, igrani celovečerec Hochwald, je poimenovan po majhni vasici v severnoitalijanski provinci Južna Tirolska. Glavni lik je mladenič Mario, plesalec nemirnega duha, ki želi zapustiti domačo vas in oditi v mesto, na Dunaj ali v Rim, tako kot je to storil njegov prijatelj iz otroštva Lenz, ki je postal igralec. Ko se Lenz za božič vrne domov in sreča Maria, nobeden od njiju ne more ne sebi ne drugim zares izkazati njune medsebojne naklonjenosti.
To je zaplet filma Hochwald, ki ga, kot so zapisali kritiki, odlikuje tudi glasbena oprema ter subverzivno, kvirovsko poigravanje s konvencijami domovinskega, Heimat filma. Celovečerni igrani prvenec režiserke in scenaristke Evi Romen so na Diagonali nagradili še za najboljšo kostumografijo, pod katero se podpisuje Cinzia Cioffi.
Najboljši celovečerni dokumentarec avstrijske produkcije so Zapiski iz podzemlja avtorjev Tizze Covi in Rainerja Frimmla, ki s serijo intimnih pogovorov prikaže »divja leta« dunajskega podzemlja šestdesetih let. Glavna protagonista sta Kurt Girk, priljubljen barski pevec, poimenovan tudi dunajski Sinatra, ter Alois Schmutzer, gangster, ki je z Girkom razvil tesno prijateljstvo. Njuni pričevanji, vse od druge svetovne vojne naprej, izrišeta neobičajno sliko avstrijske prestolnice.
V tej sliki so nasilni obračuni, kvartopirske beznice in hedonistično življenje – pa tudi sistematično obračunavanje oblasti, ki je Schmutzerja brez vsakršnih dokazov obsodila na deset let zapora. Dokumentarec Zapiski iz podzemlja smo letos videli tudi na letošnjem Festivalu dokumentarnega filma v organizaciji Cankarjevega doma v Ljubljani.
Tudi to sobotno jutro bodo naše druženje krojili z glasbo povezani spomini. V studiu se nam je pridružil Bogdan Lorber, specialist nevrolog, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski Nevrološki kliniki, zdravnik, katerega družica je že vse od malih nog glasba. In violina. Na fotografiji: Bogdan Lorber, specialist nevrolog
Aktiv delavcev in delavk v kulturi je na četrti akciji za kulturo pripravil teater. Oder je bilo ministrstvo za kulturo, protestniki pa občinstvo. S seboj so prinesli stole, se posedli pred ministrstvo in vanj zrli 15 minut s pričakovanjem, ali se bo kaj zgodilo, ali bo kdo prišel iz ministrstva in z njimi vzpostavil dialog, ki ga ni bilo. Državno sekretarko Igancijo Fridl Jarc smo za oddajo Kulturna panorama vprašali, ali bodo povabili protestnike k pogovorom.
Na 19. Lirikonfestu v Velenju so podelili festivalske nagrade in priznanja. Nagrado velenjico - čašo nesmrtnosti 2020 je prejela pesnica Lidija Dimkovska, mednarodno Pretnarjevo nagrado pa literarni zgodovinar Miran Hladnik.
Dr. Zvonka Zupanič Slavec je v izjemni monografiji Ars medici zapisala: »Poglejmo k starim Grkom in njihovemu pojmovanju medicine. Apolon je bil bog glasbe, zlasti igranja na liro in hkrati zaščitnik medicine. Njegova polsestra Atena je kot Atena-Higieia skrbela za zdravje in hkrati navdihovala umetnike. Apolon in Atena sta torej v sebi združevala medicino in umetnost v najširšem pomenu besede.« Več o glasbi v življenju zdravnikov in zdravniškem orkestru Camerata medica nam bo povedal kirurg, prof. dr. Pavle Košorok. Na fotografiji: prof. dr. Pavle Košorok
»Kvartet je mrtev, živel orkester!« In zrastel je orkester. Zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev, študentov medicine, somišljenikov. Naša gostja je bila dr. Mojce Demšar. Njena violina tke glasbo orkestra od prvih let pa vse do danes. Na fotografiji: dr. Mojca Demšar
»Kvartet je mrtev, živel orkester!« In zrastel je orkester. Zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev, študentov medicine, somišljenikov. Orkester je in še vedno igra po vsej Sloveniji, redno nastopa na strokovnih sestankih in drugih zdravniških prireditvah ter seveda za bolnike v Kliničnem centru v Ljubljani. Obogati tudi marsikatero svečanost ljubljanske Medicinske fakultete in se vsako leto predstavi občinstvu s premiernim celovečernim koncertom. O prvih korakih orkestra pripoveduje dr. Bogdan Lorber, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski nevrološki kliniki. Na fotografiji: dr. Bogdan Lorber (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov